Šmartinsko jezero, ki je nastalo leta 1970, je poleg svoje prvotne funkcije, to je zadrževalnika visoke vode, postalo z leti za Celjane priljubljena rekreacijska, športna in turistična točka. Urejene pešpoti do in okoli dela Šmartinskega jezera ponujajo odlične pogoje za rekreativne športnike in sprehajalce. Mestna občina Celje je predlani v bližini Brkatega soma zgradila nove javne sanitarije, lani pa še skladiščni objekt za športne rekvizite. V prihodnjih letih načrtujejo še gradnjo garderob s tuši.
Lani je celjska občina z družbo Pravi Gušt in Društvom vodnih in obvodnih športov Sailor Club Celje sprejela dogovor, na podlagi katerega se bodo končno lahko lotili celovitega urejanja priobalnega pasu. Končani naj bi bili namreč vsi sodni postopki, ki se vlečejo že leta, hkrati pa bodo v last občine prešli objekt in obe plovili v pristanu Šmartinskega jezera. Tudi Jezerska kraljica, s katero so se mnogi radi popeljali po jezeru, zdaj pa že nekaj let zapuščena sameva privezana ob obalo in žalostno propada. Plovba in uporaba tega in drugih plovil na podlagi odločb pomorske inšpekcije in inšpektorata za plovbo po celinskih vodah zaradi trenutne tehnične neustreznosti ni dovoljena.
Skakalnica za akrobatske skoke v vodo
»Občina bo kot odgovoren lastnik po temeljitem pregledu in ovrednotenju stroškov letos sprejela odločitev, kaj bo z obema ploviloma storila,« pove Gregor Globočnik iz službe za stike z javnostmi celjske občine. Kot dodaja, je občini vsekakor v interesu, da se prostor ob Šmartinskem jezeru celovito uredi in obiskovalcem ponudi bogate športne in turistične storitve.
»To območje je velik potencial za razvoj adrenalinskega turizma. Za ta namen bomo postavili dve skakalnici za akrobatske skoke v vodo, ki bosta namenjeni treningom ter državnim in meddržavnim tekmovanjem. Glede na to, da podobnih skakalnic v Sloveniji ni in da morajo člani športnih klubov letne treninge opravljati v tujini, smo prepričani, da bo projekt zaživel in privabljal tako športnike kot tudi domače in tuje obiskovalce,« še pravi Globočnik.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je za ta projekt občini že odobrila dobrih 103.000 evrov, celotna vrednost projekta pa je ocenjena na nekaj več kot 150.000 evrov. Gradnja skakalnica naj bi bila končana poleti. Ob tem pa letos načrtujejo še postavitev tako imenovane »wake« vlečnice za smučanje na vodi, ki bo obratovala v poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih. Območje okoli pristana je še v fazi projektiranja, predvidena pa je tudi umestitev pomolov za izplutje kajakov, kanujev, supov ter pomola, ki bo omogočal privez manjšim turističnim plovilom na električni pogon.
Po dolgih letih so se poravnali
Kot so omenili na občini, pa so za to, da bodo sploh lahko začeli urejati območje jezera, morali končati sodne spore. Eden najdolgotrajnejših se je leta vlekel med občino in podjetnikom Robertom Stepišnikom, ki je imel v lasti Jezersko kraljico, ki je bila pred leti alfa in omega vsega, kar se je dogajalo na jezeru. »Od leta 2010 smo z občino bili boj na nož. Sodelovali smo toliko, kolikor je bilo njim v interesu. A papirjev, da bi to počeli legalno, nikakor nismo mogli urediti. Za to sem se trudil od leta 1997, občina pa ni storila niti tistega, kar bi bila dolžna storiti. Žal je pri nas tako. In tako je prišlo do večletnega merjenja moči. Jaz sem vztrajal pri svojem, oni pri svojem, a sem na koncu spoznal, da to nima nobenega smisla, in sem pristal na poravnavo,« je povedal Stepišnik. In dodal, da so imeli celo represivni organi več posluha in so mu velikokrat pomagali, da je vse skupaj delovalo v takšnem obsegu, kot je. Zdaj je našel novo poslovno priložnost in gostinsko dejavnost nadaljuje v nekdanjem hotelu Merx v Celju. O načrtih občine pa ima svoje mnenje. Po njegovem bodo skakalnice namenjene zgolj peščici uporabnikov, medtem ko bi s kraljico lahko pluli in od tega imeli nekaj vsi. Tako Celjani kot naključni turisti.
