Da nad Koroško Belo v občini Jesenice pretijo zemeljski plazovi, krajani opozarjajo že nekaj časa. Predstavniki geološkega zavoda so opravili obsežne raziskave na pobočjih v zaledju vasi ter na obeh večjih plazovih ter lani spomladi na zboru krajanov predstavili gradbene in druge ukrepe, ki bi povečali varnost krajanov. Ugotovili so, da je nad Koroško Belo aktivnih več kot dvajset zemeljskih plazov in podorov.
Največjo nevarnost naselju predstavljata plazova Urbas in Čikla. V prvem se premika kar 900.000 kubičnih metrov materiala, v drugem pa se v prihodnje lahko v premikanje vključi okrog 140.000 kubičnih metrov zemljin. Material iz obeh plazov se zdaj sicer počasi steka v strugo potoka Bela, zato ga je treba redno čistiti. Težava pa bi lahko nastala, če bi se plazovina kje zaustavila in se nabirala, kar bi povzročalo zastajanje vode, pozneje pa bi se material v trenutku sprožil, saj je voda njegovo glavno transportno sredstvo.
Zakaj so še vedno brez alarmov?
Uslužbenec Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Boštjan Tavčar je opozoril, da je avtor tehnične zasnove senzorjev v obliki zank za zaznavo plazu. »Takšen sistem imamo v Logu pod Mangartom, uporabljen pa je bil tudi na drugih plazovih po Sloveniji. Seveda so možne tehnične napake, a sistem preverjeno dobro deluje in zato bi ga bilo smiselno uporabiti tudi na Koroški Beli, kjer gre za največji plaz v Sloveniji. Od leta 2011 sistem javnega alarmiranja sodi pod pristojnost uprave za zaščito in reševanje,« poudarja Tavčar in dodaja, da je geološko ali drugo spremljanje stanja plazu eno, drugo pa alarmiranje ob dejstvu, da plaz začne drseti. Prepričan je, da kljub nesporni nevarnosti plazovito območje nad Koroško Belo še vedno ni ustrezno opremljeno, da bi morebitne spremembe oziroma drsenje sprožilo alarm, ki bi preprečil ali vsaj omilil škodo, ki bi jo drseča gmota lahko povzročila.
Kranjska uprava za zaščito in reševanje je, kot so zapisali na sedežu uprave, že nekajkrat podala predlog za namestitev lokalnega sistema alarmiranja s poteznimi zankami in mobilnimi sirenami. »Vendar ga je lokalna skupnost vsakokrat zavrnila, ker so se bali lažnih alarmov. Lani jeseni je bilo dogovorjeno, da ministrstvo za okolje in prostor naroči idejno zasnovo možnosti postavitve lokalnega alarmnega sistema, s katero bi določili primerne lokacije postavitve poteznih zank ter način njihovega aktiviranja,« so zapisali. A Tavčarja je to močno presenetilo, saj je, pravi, po zakonu za to zadolžena uprava.
Da bi se izognili lažnim alarmom, potrebujejo podatke
Na občini Jesenice so opozorili, da so za dobro delovanje sistema alarmiranja potrebni podatki o plazovitem pobočju, ki pa jih bodo pridobili z nameščanjem sistema spremljanja plazov. Le tako se je namreč možno izogniti večjemu številu lažnih alarmov, ki bi sprva lahko prebivalce po nepotrebnem prestrašili, ob pravi nevarnosti pa preprečili njihove ustrezne reakcije.
»Sistemi za spremljanje plazov bodo nameščeni takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, torej zagotovo do letošnje pomladi,« zagotavlja Ines Dvoršak, predstavnica občine Jesenice za odnose z javnostmi. Za njihovo namestitev oziroma vzpostavitev sistema ima občina Jesenice sklenjeno pogodbo z Geološkim zavodom Slovenije, tehnično opremo pa bo zagotovilo podjetje Geolink, d. o. o., iz Ljubljane, ki je podizvajalec Geološkega zavoda Slovenije. Vzpostavitev monitoringa na plazovih Čikla in Potoška planina bo financirala Občina Jesenice, za to pa bo namenila 110.000 evrov.
Sanacija potoka Bela, kamor se steka material iz obeh plazov, se je začela lani. »Trenutno se izvaja sanacija spodnjega dela struge, gradijo se tudi že dodatne zaplavne pregrade nad Koroško Belo, kar je omogočila že vzpostavljena cesta do njih. Zaključek sanacije potoka Bela, ki jo sicer financira Direkcija Republike Slovenije za vode, je predviden do konca maja letos,« je dodala Dvoršakova. Cesto do pregrade je morala občina zgraditi zato, da bo možno material, ki se bo ujel na pregradi, odstranjevati ter pregrado vzdrževati.
