Kot so v terenskih raziskavah masnih pobočnih premikov v zaledju Koroške Bele ugotovili geologi, se v največjem plazu Urbas aktivno premika okoli 900.000 kubičnih metrov materiala. Plazina se zaustavlja v lijaku v spodnjem delu plazu, delno pa jo potok Bela odnaša navzdol po strugi. Ob močnem dolgotrajnem deževju, taljenju snega in večjem premiku plazu, ki bi zajezil Belo, ali pa ob močnem potresu bi bil plaz lahko nevaren za naselje pod njim, kjer živi 2000 ljudi.
Koroško Belo je leta 1789 že prizadel hud plaz. Takrat se je po močnem deževju zaradi razmočenosti tal odtrgal del plazu Čikla in zasul velik del vasi, vključno s 40 hišami in domačini. Premike plazu Čikla, kjer bi se lahko po mnenju geologov premaknilo do 140.000 kubičnih metrov materiala, opažajo tudi v zadnjih letih.
Občina Jesenice, ki o izsledkih študije še ni bila obveščena, je pred dvema mesecema zaprosila ministrstvo za okolje in prostor, ki je bil naročnik študije, naj jo seznani z ugotovitvami in skupaj z Geološkim zavodom Slovenije pripravi poljudno predstavitev rezultatov raziskav za krajane Koroške Bele, pri čemer bi bile predstavljene tudi usmeritve oziroma opozorila za v prihodnje.
V njihovem odgovoru so z ministrstva za okolje in prostor navedli, da bodo na občini o načinu in terminu predstavitve študije pravočasno obveščeni. »Izsledke bomo lahko komentirali šele po tem, ko nam jih bodo predstavljeni, prav tako bomo šele takrat lahko ocenili in sprejeli morebitne nadaljnje ukrepe,« so pojasnili na občini.
Za preprečitev plazenja predvideni gradbeni in negradbeni ukrepi
Na okoljskem ministrstvu pa so pojasnili, da so za preprečitev plazenja predvideni negradbeni in gradbeni ukrepi. Med gradbenimi ukrepi stroka predlaga regulacijo struge potoka Bela z namenom povečanja pretočne sposobnosti za eventuelne drobirske tokove in gradnjo zaplavno - zadrževalnih objektov kot tudi redno vzdrževanje in praznjenje obstoječih zaplavnih pregrad.
Med negradbenimi ukrepi pa izpostavljajo vzdrževanje monitoringa premikov s postavitvijo kamer za snemanje premikov, periodične inklinacijske meritve ter avtomatski merilec pretoka Bela pod plazom Urbas za zaznavanje nenadne prekinitve pretoka, kar bi pomenilo zajezitev hudournika zaradi hipnega zdrsa večjih mas plazine.
Predlagani ukrepi še niso finančno ovrednoteni. Zato tudi finančna konstrukcija ni znana. »Vsekakor bo treba na podlagi izdelanega poročila podrobneje opredeliti in na terenu določiti možne lokacije izvedbe ukrepov, kar bo izhodišče za oceno stroškov kot tudi določitev nosilcev posameznih ukrepov,« so pojasnili na ministrstvu.
Kot so dodali, se bo z navedenimi aktivnostmi predvidoma nadaljevalo še v letošnjem letu potem, ko bo sneg skopnel in bo teren dostopen in pregleden. Pristojna javna vodnogospodarska služba pa medtem sprotno spremlja razmere na vodotokih in zagotavlja nujno pretočnost hudournikov v okviru proračunskih možnosti.
