»Tukaj, kjer je zdaj material s skalami, je bil še pred približno desetimi leti travnik,« ob robu plazu Čikla nad Koroško Belo pokaže Andraž Tolar z oddelka za okolje in prostor občine Jesenice. Plaz Čikla skupaj s še enim velikim plazom, Urbasom, in še vsaj 18 manjšimi plazovi in podori grozi Koroški Beli, vasi v občini Jesenice s približno 2000 prebivalci. Prav ti so v zadnjem času vse glasnejši zaradi skrbi za svojo varnost pred pretečimi plazovi, zaradi česar so oblikovali tudi civilno iniciativo.
Plaz Čikla je enkrat že zasul vas
Manj očitno kot v Čikli je dogajanje v bližnjem plazu Urbas blizu Potoške planine, pokaže Tolar, a opozori, da so geologi v lanskih raziskovanjih ugotovili, da je v njem precej več materiala. V Urbasu se namreč premika kar 900.000 kubičnih metrov materiala, ki sega tudi več deset metrov globoko, v Čikli pa se v prihodnje lahko v premikanje vključi približno 140.000 kubičnih metrov zemljin. Ob sprožitvi bi oba plazova povzročila veliko nevarnost za Koroško Belo.
Na plaz Urbas bi neugodno lahko vplivale slabe vremenske razmere z močnim in dolgotrajnim deževjem ali s taljenjem snega, morebitni večji enkratni premik plazu, ki bi zajezil odtok hudournika Bela, pa tudi močnejši potres, navaja poročilo geologov. Plaz Čikla se je aprila lani že premaknil in stekel 400 metrov daleč po strugi potoka Čikla, zato strokovnjaki ocenjujejo, da se kaj podobnega, morda celo z večjo intenzivnostjo, lahko ponovi. Tolar ob poti opozori na silovit plaz stara Čikla, katerega sledovi so še danes vidni, saj se pobočje hriba nenadoma konča s skorajda navpično strmino. Ta plaz je Koroško Belo prizadel že leta 1789. Material je po močnem deževju zasul velik del vasi in približno 40 hiš ter njihovih prebivalcev.
Da gre pri Urbasu za plaz, sprva ni tako očitno. A Tolar opozori na cesto, ki vodi čezenj in se nenavadno poseda. V gozdu, ki porašča pobočje plazu, je precej smrek nagnjenih nevarno postrani, kar dokazuje, da se njihova podlaga premika. Da se med materialom zadržuje voda, pa dokazuje tipično močvirsko rastje na nekaterih delih ter prisotnost jelše, ki uspeva v takšnem okolju. Lastniki zemljišč na območju obeh plazov in v okolici nimajo posebnih navodil za gospodarjenje z gozdom na območju plazu. »Smreka, ki tu uspeva, ima tako plitve korenine, da so strokovnjaki ocenili, da nima posebne blažilne vloge, enako velja za druga drevesa, saj pri večini korenine ne sežejo tako globoko, kot seže plaz,« opisuje Tolar.
Že letos bodo dejavnost Čikle lahko spremljali
Po tem, ko so junija letos predstavniki geološkega zavoda zaposlenim na občini in krajanom Koroške Bele predstavili izsledke svojih ugotovitev ter za zagotavljanje varnosti pred plazovi predlagali gradbene in druge ukrepe, so se jih na občini nemudoma lotili. Sanacija potoka Bela, kamor se steka material z obeh plazov, poteka po besedah podžupana občine Jesenice Miha Rebolja celo hitreje, kot so pričakovali.
»Utrjene bodo brežine struge, ena od pregrad, ki preprečuje pomikanje materiala proti naselju, je že poglobljena, kmalu se bodo nad naseljem začela dela za gradnjo višje pregrade. Pred tem pa moramo zato, da se bodo dela, povezana s to pregrado, sploh začela in da bo pozneje možno material, ki se bo ujel na pregradi, odstranjevati ter pregrado vzdrževati, ob obstoječi poti urediti cesto.«
Denar za to bodo po Reboljevih besedah zagotovili z rebalansom proračuna, ki ga bodo obravnavali na današnji seji občinskega sveta. »Zagotovili bomo 85.000 evrov, 45.000 za gradnjo te ceste, 40.000 evrov pa za monitoring pobočja plazu Čikla.« Po Reboljevih besedah gre pri sistemu za spremljanje plazu Čikla, ki ga bodo sestavljala tipala in kamere, za pilotni projekt, kakršnega v Sloveniji še ni. Kako bo deloval oziroma kakšni bodo odzivi ob sproženem alarmu, pa bo znano, ko se bodo pristojne službe dogovorile o načinu dela. Prihodnje leto naj bi takšen sistem vzpostavili še v plazu Urbas.
