Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki se začenja danes in bo potekal do petka, se nekateri pomembni politiki tokrat ne bodo udeležili. Britanska premierka Theresa May ima velike težave z brexitom, francoski predsednik Emmanuel Macron je preveč zaposlen z začetkom dvomesečne javne razprave o zahtevah rumenih jopičev, s katero poskuša zmanjšati svojo čedalje večjo nepriljubljenost. Ameriški predsednik Donald Trump se je najprej odločil, da v Švico ne bo šel, potem pa je zaradi proračunske blokade onemogočil prihod kar celotne ameriške delegacije. Prišli pa bodo nemška kanclerka Angela Merkel, japonski premier Šinzo Abe, novi brazilski predsednik Jair Bolsonaro, slovenski premier Marjan Šarec…
Vodilni velikih multinacionalk se bodo v švicarskem alpskem mestu poskušali osredotočiti na pomembne gospodarske teme. Vendarle ima pomembno dimenzijo vedno tudi politika. Lani sta premierja Makedonije in Grčije, Zoran Zaev in Aleksis Cipras, denimo prav na forumu v Davosu prebila led, tako da sta zdaj državi pred dokončno rešitvijo več desetletij trajajočega spora o imenu Makedonije.
Proti protekcionizmu
Predvsem bodo poskušali udeleženci foruma premagati pesimizem, ki ga povzročajo slabitev svetovne gospodarske rasti, padec kitajske gospodarske rasti (ni znano, kakšen je), negotovost zaradi brexita (ni znano, kakšen bo), proračunske blokade v ZDA in kitajsko-ameriška trgovinska vojna. Ravno pred dvema letoma, ko se je Trump, ki zagovarja protekcionizem, preselil v Belo hišo, je kitajski voditelj Xi Jinping izkoristil forum v Davosu za to, da se je zavzel za krepitev globalizacije in proste trgovine po svetu. Na lanskem forumu pa je Trump udaril nazaj z izjavo, da ZDA ne bodo več dopuščale nekorektnih poslovnih praks Kitajske. Danes nikogar od njiju ni v Davos, a do teh njunih izjav se bodo udeleženci foruma vseeno opredeljevali. Najbrž bodo gospodarstveniki pritisnili na svoje vlade, naj spet spodbujajo globalizacijo in prosto trgovino v svetu.
Slabi obeti za Nemčijo in Italijo
V tem smislu je Mednarodni denarni sklad (IMF) pred začetkom foruma ZDA in Kitajsko pozval, naj končajo trgovinsko vojno, ki bi lahko škodila vsemu svetovnemu gospodarstvu. Peking je sicer že ponudil Washingtonu, da bo Kitajska v naslednjih šestih letih iz ZDA uvozila za tisoč milijard dolarjev več (lani je sicer v trgovini z ZDA kitajski presežek znašal 323 milijard dolarjev).
IMF je zdaj objavil tudi nekatere ocene o letošnji gospodarski rasti, ki naj bi bila na svetovni ravni 3,5-odstotna, lani pa je bila 3,7-odstotna. Najbolj skrb vzbujajoči za Slovenijo so slabi obeti za Nemčijo in Italijo, saj to pomeni, da se bo zmanjšal slovenski izvoz v državi, v kateri največ prodamo. V Nemčiji naj bi bila gospodarska rast samo 1,3-odstotna, v Italiji pa komaj 0,6-odstotna, kar je zelo slabo za Italijane, ki že dvajset let životarijo v gospodarski stagnaciji.
V Veliki Britaniji v IMF pričakujejo 1,5-odstotno gospodarsko rast, lani je bila 1,4-odstotna. Toda vse lahko marca spremeni brexit brez dogovora z EU. Še veliko večja nevarnost za svetovno gospodarstvo bi bila upočasnitev kitajske gospodarske rasti. Sicer je IMF ocenil, da bo ta letos na Kitajskem 6,2-odstotna, o čemer lahko v visoko razvitih bogatih državah samo sanjajo, a to je še vedno najmanj na Kitajskem po letu 1990.
