»Če si včasih želel biti vplivnež ali tako imenovani influencer, si moral priti na televizijo ali imeti kolumno v časopisu, skratka, odvisen si bil od velikih klasičnih medijev. Potem pa se je zgodil internet in razcvetela so se družbena omrežja, s čimer je postala infrastruktura za objavljanje vsebin brezplačna. Danes lahko vsak objavlja na družbenih omrežjih in teoretično ima vsak možnost postati influencer,« je povedala Branka Bizjak Zabukovec, predavateljica in strateginja za vsebinski marketing pri agenciji Futura DDB, o poklicu nove dobe. »Mlade področje privlači, starejši so do njega skeptični. »Starši ne bi zavijali z očmi, če bi njihova najstnica izrazila, da si želi postati novinarka, voditeljica ali napovedovalka. Če pa bi dejala, da želi postati influencerka, bi se zgodilo ravno to. Najprej pomislimo na plehke vsebine. A to seveda ni vse pri tej zgodbi,« opozarja specialistka za marketing.
Mlade privlačijo blišč in koristi
Fenomen spletnih vplivnežev oziroma influencerjev za seboj nima nove ideje. Blagovne znamke so za lastno promocijo od nekdaj poskušale ujeti posameznike, ki jim sledi množica. Začelo se je z znanimi obrazi v oglasih, danes pa so to tudi navadni smrtniki, ki si prek družbenih omrežij oziroma spleta naberejo širok krog sledilcev in jim priporočajo ta ali oni nakup. »Postati influencer je privlačna karierna ideja za mlade,« je dejala Bizjak-Zabukovčeva, a dodala, da je vsebina influencerjev za bralca oziroma gledalca na prvi pogled nezahtevna, ozadje pa je veliko kompleksnejše. »Za to, da je nekaj videti privlačno in spontano, je potrebno veliko znanja in izkušenj,« je poudarila sogovornica in dodala pomembno pravilo preživetja. »Influencer mora najti način, kako ostati kredibilen in kakovosten kljub prisotnosti blagovnih znamk v svojem komuniciranju. Sicer mu sledilci upravičeno očitajo, da je prodana duša, in ko zaupanja ni več, sledilci, ki so temelj delovanja, izginejo.«
Moralni in osebni kapital se dolgo razvija
Nekateri vplivneži spletne objave jemljejo kot hobi, drugi iz tega naredijo poklic, od katerega lahko živijo. Damjan Zorc spada v skupino prvih. Družbena omrežja uporablja za izpostavljanje knjižnih izdaj, ki jih podkrepi z osebno zgodbo. »Moj namen je predvsem ustvariti protiutež hitrim, nedomišljenim in vedno bolj površinskim objavam, ki dolgoročno ne koristijo nikomur,« je dejal. Največjo prednost svojega hobija vidi v izpostavljenosti, ki odpira možnosti za raziskovanje, odkrivanje, napredek in razvoj. Takšna izpostavljenost pa je po njegovem mnenju obenem past, zlasti pri mlajši generaciji, ki ima občutek, da se takšen poklic izoblikuje čez noč. »Zaradi takšne napačne predpostavke je lahko razočaranje toliko večje, saj uspe res maloštevilnim, pa še to pogosto ni povezano z denarjem. Zato je toliko pomembneje mladim razložiti, da za vse to potrebuješ moralni in osebni kapital, ki se dolgo razvija. Brez tega tudi nenadni uspeh hitro usahne,« je kritično pojasnil Zorc. Trdno stoji za mnenjem, da se na dolgi rok obnesejo le tisti vplivneži, ki gradijo na zgodbi, od katere ima korist vsa družba.
Ne smemo se prodajati prepoceni
»Preizkušanje kreme, ki so vam jo poslali, zame ni influencerstvo,« je bila kritična tudi Sanja Leban Trojar, poznavalka družbenih omrežij, soustanoviteljica profila @igslovenia na instagramu in sindikalistka, ki ločuje kakovostne vsebine od iskanja priložnosti za hiter zaslužek in darila. »Blog v zameno za darilo, to je čisto podcenjevanje posameznikovega dela. Prepoceni se ne smemo prodajati, poleg tega mora tudi grajenje profila slediti rdeči niti, zato je treba biti izredno previden pri izbiri promoviranih izdelkov in vsebine,« je dejala Leban-Trojarjeva in dodala nasvet tudi za vse druge, ki sodelujejo na družbenih omrežjih. »Delodajalci, med katere se štejem tudi sama, včasih preverjamo potencialne zaposlene tudi skozi njihove profile na družbenih omrežjih. Nekateri jih modro izkoristijo in si odprejo zelo laskajoče profile. Spet drugi ravno obrnjeno. Rahlo me zaskrbi tudi, če človeka dandanes ne najdem na spletu,« je dejala Leban-Trojarjeva.
Od hobija do poklica
»Držim se načela, da delim le tisto, v kar resnično verjamem,« je povedala Ajda Sitar, ki v svojem blogu pokriva vsebine s področja lepote, mode, potovanj in življenjskega sloga. Začela je pred sedmimi leti. »Ustvarjati sem začela v času, ko je bilo tovrstno delo v tujini že lahko dober vir zaslužka, pri nas pa si moral večini ljudi razložiti razliko med besedo 'blok' in 'blog', saj so običajno v pogovoru najprej slišali prvo. O plačilu smo lahko samo sanjali. Počasi se je trend preselil tudi k nam,« je razložila sogovornica, ki s ponosom pove, da je od takrat svoj hobi spremenila v poklic. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani, a trenutno ostaja samozaposlena v svojem podjetju. »V Sloveniji nas je kar nekaj, ki lahko takšno ustvarjanje imenujemo za svojo službo, ni pa to nekaj, kar je samoumevno. Trg se spreminja dnevno, zaslužek (vsaj v večini) ni predvidljiv, danes si tu, jutri te že ni več. Gre za resno službo, ki se morda včasih sliši prej kot zabava, a bo verjetno prav vsak resen vplivnež potrdil, da gre za resno delo.«
Sitarjeva poudarja, da mladi, ki se šele spogledujejo s tem področjem, influencerstvo jemljejo preveč romantično in ne poznajo potrebnih vložkov. »Večina meni, da dobro fotografijo lahko ustvariš v nekaj sekundah, ne zavedajo pa se, da je običajno zadaj precej načrtovanja. Od izbiranja lokacije, na katero včasih pridem tudi tik po sončnem vzhodu, da ujamem dobro svetlobo in lokacijo brez gneče, do ličenja, pričeske, izbire oblačil in naprej do samega ustvarjanja fotografij – včasih jih ustvarim tudi več kot sto za posamezen prizor –, kasneje izbiranja najboljših, urejanja, načrtovanja, pisanja objav… Nato sledi še promocija oziroma angažiranje ob in po objavi. Kje so šele dogovori z naročniki, na stotine elektronskih sporočil, dogodkov…«
Če vas zanima več, obiščite okroglo mizo z naslovom Je poklic influencerja sanjski poklic?, ki jo organizirajo Karierni centri Univerze v Ljubljani prihodnjo soboto, 26. januarja na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Informativa 2019.
