Perry Timms je bil lani razglašen za najvplivnejšega misleca s področja kadrovskega menedžmenta (2018 HR Most Influential Thinkers). Poziva k vračanju človečnosti in kreativnosti v delovno okolje ter opozarja na pohod novih oblik dela. »Službe izumirajo, naj živi delo,« se glasi njegov slogan. Perry, sicer tudi poznavalec slovenskega gospodarstva (opisuje ga v knjigi Transformational HR (2017), predava na Gea Collegeu, sodeluje s kadrovsko agencijo Competo), meni, da je spodbudno videti, da je Slovenija v vrhu tistih držav, kjer je rast delovnih mest v vzponu – neto napoved zaposlovanja je kar 19-odstotna. »Zaposlovanje je povezano z gospodarsko blaginjo, ki omogoča prehod v bolj sposobno družbo,« je veder Timms. Poleg dviga zaposlovanja v panogah, ki jih osvetljujejo napovedi (na primer v panogah trgovine na drobno in debelo, gradbeništva in proizvodnje), Timms napoveduje tudi sosleden razvoj drugih panog in zaposlitvenih profilov.
Idealne razmere, idealni rezultati
Zdi se, da gre za win-win situacijo. Vendar ali res vsi zmagujejo? Zgolj nominalno ustvarjanje delovnih mest še ni razlog za spanje na lovorikah. »Pomembno se je vprašati, kakšne službe nastajajo. Nizko kvalificirano delo, z nizkimi plačami, denimo pri skladiščenju, dostavi, ne zagotavlja idealnih razmer, zato seveda tudi produktivnost na takšnih delovnih mestih ni idealna.«
Poveden primer je vzpon ročnih avtopralnic. »Te se ne odpirajo zato, ker bi bili zaposleni v njih tako blazno ponosni na to, da lahko zloščijo znak Mercedes-Benza, temveč zato, ker so marže tako nizke, da strojno pranje avtomobilov ni več donosno.«
Bistveno vprašanje za delodajalce tako ni, ali so sposobni odpreti novo delovno mesto, temveč ali so sposobni ustvariti navdihujoče delovno okolje – za delo, ki prispeva k uspešni in sočutni družbi, ki temelji na spoštovanju vsakega posameznika. Organizacije prihodnosti ne bodo tekmovale v tem, da bodo najboljše na svetu, temveč v tem, da bodo najboljše za svet. Seveda še vedno drži, da je miselnost današnjih voditeljev utemeljena na ekonomskih predpostavkah, a hkrati opažam, meni Perry, »da koncept vrednosti začenja presegati koncept dobička. Poglejte samo Teslo ali Amazon – oba imata nizek dobiček, a ogromno vrednost.« Tovrstne smernice nas odmikajo od klasične fiksacije na BDP in nas usmerjajo k razmisleku o vrednosti v širšem smislu.
Perry izziva: »Kako dolgo lahko vzdržujemo najnižje plačana delovna mesta in kakšne so lahko nagrade za takšno delo? Delo mora dati krila, zato moramo nenehno inovirati in izboljševati pogoje, ki presegajo ekonomiko takega predloga.«
