Luna okoli Zemlje kroži po tirnici v obliki elipse in takrat, ko je najbližje Zemlji, sije še bolj močno kot običajno, astronomi pa ji pravijo super Luna. Luna in Zemlja sta takrat oddaljeni le 360.000 kilometrov.
Krvava luna pa se pojavi, kadar imamo popoln Lunin mrk. Luna je takrat v senci Zemlje, zato se svetloba ne more odbijati od nje in bi pravzaprav morala biti nevidna. Kljub temu pa del Sončeve svetlobe v Zemljini atmosferi Luno vseeno doseže, pri čemer se večina modre svetlobe zaradi kisika in ozona v ozračju razprši, ostanejo pa večinoma odtenki rdeče barve. Od tod poimenovanje krvava.
Super krvavo Luno, ko bodo torej Sonce, Zemlja in Luna povsem poravnani, bodo lahko opazovali prebivalci polovice našega planeta: v Severni in Srednji Ameriki v noči z nedelje na ponedeljek, v večjem delu Južne Amerike in zahodni Evropi pa v ponedeljek zgodaj zjutraj.
Za opazovanje tokratnega mrka bo treba zgodaj vstati
Za razliko od zadnjega popolnega Luninega mrka, ki smo ga lahko v Sloveniji opazovali julija lani, bo tokrat treba zgodaj vstati: ob 4.34 bo Luna vstopila v območje Zemljine sence, ob 5.41 se bo začel popoln mrk, ki bo trajal do 6.44, nato pa bo Luna spet počasi začela zapuščati Zemljino senco ter jo dokončno zapustila ob 7.51.
Takrat bo Luna že zelo nizko nad obzorjem in bo izgledala večja kot običajno. Ta pojav je že dolgo znan kot optična prevara - a v ponedeljek zjutraj bo Luna dodatno še posebej blizu Zemlji, njen premer bo torej dejansko videti dobrih deset odstotkov večji kot običajno. Kmalu zatem bo izginila za obzorjem, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Da Lunin mrk ne nastopi vedno v času polne Lune, je vzrok v tem, da je njena tirnica rahlo nagnjena proti ekvatorju. Zaradi tega približno petodstotnega nagiba potuje Luna na svoji poti okoli Zemlje večinoma nad oz. pod Zemljino senco. Zato lahko večino mesecev opazujemo polno Luno brez mrkov.
