V spektaklu so se združili trije nebesni pojavi - modra luna, superluna in lunin mrk, ki se je začel ob 13.45 po srednjeevropskem času, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Z »modro luno« se označuje druga polna luna v istem koledarskem mesecu in se običajno pojavlja na vsaki dve leti in osem mesecev. Superluna medtem nastane, ko je Luna v svoji orbiti najbliže Zemlji, zaradi česar je videti za 14 odstotkov večja in 30 odstotkov svetlejša. Ker se istočasno dogaja še lunin mrk, je luna obarvana rdeče-rjavo.
Pojav so lahko na zgodnjem jutranjem nebu najprej opazovali na zahodnem delu ZDA - na zahodni obali, Aljaski in Havajih. V losangeleškem observatoriju Griffith se je ob 3.30 po lokalnem času času (12.30 po srednjeevropskem) zbrala večtisočglava množica ljudi.
Za vzhodno obalo Severne Amerike je ogled nebesnega pojava otežen, saj se je mrk začel ravno ob zahajanju Lune in vzhajanju Sonca.
Na skrajnem vzhodu Afrike, Bližnjem vzhodu, v Aziji, Rusiji, Avstraliji in Novi Zelandiji bodo pojav lahko opazovali danes v večernih urah.
Pojav pa ne bo viden za večino Južne Amerike, Afrike in Evrope, saj se bo krvava modra superluna zgodila v času dneva. Območjem izven spektakla in tistim, ki jim ogled otežuje slabo vreme, je možnost ogleda ponudila Nasa preko spletne strani nasa.gov.
Zadnja krvava modra superluna se je zgodila 30. decembra 1982. Takrat se jo je lahko videlo iz Evrope, Afrike in zahodne Azije. Severna Amerika jo je nazadnje lahko opazovala leta 1866.
Naslednja modra luna s popolnim luninim mrkom se bo zgodila 31. decembra 2028, vendar ne bo tako velika kot današnja, zatem pa znova 31. januarja 2037.
