Raka pljuč večinoma odkrijejo v napredovani fazi, ko je bolezen že tako napredovala, da je popolna ozdravitev nemogoča. Za preprečevanje bolezni lahko naredimo veliko – a to veliko let preden se rak razvije.
»Pljučni rak in kajenje sta povezana. Število bolnikov odraža kadilske navade pred 20, 30 leti. Če bomo zmanjševali število kadilcev, bo čez 20, 30 let manj bolnikov s pljučnim rakom,« je bila na tiskovni konferenci Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije jasna doc. dr. Mirjana Rajer z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Kljub temu bo zbolelo tudi nekaj ljudi, ki niso nikoli kadili ali bili izpostavljeni pasivnemu kajenju, takih je danes med bolniki 15 odstotkov. Dejavniki tveganja za raka pljuč so poleg kajenja tudi izpostavljenost pasivnemu kajenju, radioaktivni plin radon, ki se nahaja v rudnikih in zaprtih prostorih, vnetje pljuč, brazgotinjenje po preboleli tuberkulozi in pojavnost raka v družini.
Zdravljenje je bolj učinkovito ob zgodnjem odkritju bolezni. Vendar so znaki bolezni nespecifični: kašelj ali spremembe v kašlju, izkašljevanje krvi, splošno slabo počutje, nepojasnjeno hujšanje… Ob teh simptomih je treba obiskati zdravnika, da se razjasni, kaj se za tem skriva. »Ljudje pa tega ne storijo, ker se bojijo neugodne diagnoze, in odlašajo. Bolje, da so izvidi normalni, kot pa da čakate in bi lahko bil rak pljuč,« svetuje onkologinja.
Zdravljenje hitro napreduje
Pljučni rak je bolezen, katere zdravljenje se razvija z veliko hitrostjo. Pred desetletjem so imeli zdravniki na voljo bolj malo orožij: če so odkrili raka, ko so bile v telesu že metastaze, so lahko uporabili le kemoterapijo, bolniki so živeli do enega leta. Potem so prišla tarčna zdravila, ki so primerna za približno 15 odstotkov bolnikov s pljučnim rakom. Rezultati zdravljenja so tukaj že boljši, zdravljenje je tudi prijaznejše. V zadnjih letih imajo na voljo tudi imunoterapijo.
»Tukaj pa vidimo že zelo lepe rezultate in se je petletno preživetje bolnikov povečalo na 15 odstotkov. Na kaj takega pred desetletjem nihče ni upal niti pomisliti,« je povedala Mirjana Rajer. Zdravljenje omogoča dolgotrajno odsotnost bolezni in domnevajo, da bo določen odstotek bolnikov najverjetneje ozdravel.
Napredek je tudi pri drugih oblikah zdravljenja raka pljuč: v kirurgiji, ki je postala manj invazivna in se pri operaciji ne odpira več prsnega koša, obsevanje je vse bolj natančno... »Bolezen ima še vedno temen obraz, a upanje za bolnike obstaja,« je optimistična zdravnica.
Imunoterapija je zelo izboljšala obete Bogomirju Šuštarju. Za diagnozo rak pljuč je izvedel naključno, ko je v bolnici čakal na operacijo srca. Odstranili so mu en reženj pljučnega krila. A se je po letu dni bolezen razširila na jetra. Kemoterapija ni učinkovala. Potem so ga vključili v klinično študijo, v kateri so preizkušali eno od imunoterapevskih zdravil. »Že po drugi aplikaciji zdravila sem nehal kašljati kri,« je povedal. Imunoterapija, ki jo dobiva na tri tedne, učinkuje: zasevki na jetrih so izginili, na pljučih pa so se zmanjšali in bolezen zdaj miruje. Stranski učinki so se pokazali s težavami s ščitnico in ledvicami, a se je vse uredilo. »Zdaj sem zdrav,« je optimističen gospod Šuštar.
Z rakom pljuč se bori tudi Uroš Lebič. Začelo se je izpljunkom rdeče barve, ko je bil star 33 let. Na Golniku so potrdili tumor na pljučih. Zdravili so ga kirurško, dobil je še dva cikla kemoterapij in 27 obsevanj pljuč. Vendar se je pojavil epileptični napad, kar je bil znak zasevkov v glavi. Ponovno so ga obsevali. Po letu in pol je bolezen spet napredovala. V tistem času je za rakom zbolela njegova mama, ki je žal že pokojna, kar ga je dodatno prizadelo. Pravi, da bolezni pred bližnjimi in prijatelji ni skrival: »Zdi se mi zdi, da sem se potem bolje počutil,« je povedal. Še vedno dela po štiri ure, poskuša biti med ljudmi, da ne tuhta neprestano o bolezni. Veliko težav pa mu prinašajo epileptični napadi.
Kaj lahko bolnik stori sam
Ko nekdo zboli za rakom, se okoli njega zgrnejo bližnji in prijatelji s številnimi nasveti, kaj vse naj jemlje, kako naj se prehranjuje, kako naj se obnaša, ugotavlja Mirjana Rajer.
»Prvič: naj se jih vseh reši. Drugič: naj se reši prijateljev, ki pridejo pogledat, če je še živ. In tretjič: naj poskuša živeti čim bolj aktivno življenje. S tem bolniki zaposlijo misli in telo in se ohranjajo v dobri kondiciji, kajti zdravljenje je zelo naporno.«
Zdravnica bolnikom tudi odsvetuje, da bi izločali iz hrane kaka živila, na primer sladkor ali meso, ker da to hrani raka. »Prosim, nikar tega ne počnite! Rak je parazit, on si bo vzel, pa če poješ čokolado ali ne. Vsi ti nasveti so dobronamerni, a naj jih bolniki poslušajo z zrnom soli in v dvomih povprašajo zdravnike, tudi če gre za komplementarne načine zdravljenja,« je jasna.
