Le 15 minut je bilo potrebnih, da je sedem delavcev s Štajerske ob pomoči dveh potapljačev iz Jernejevega kanala izvleklo prvo razpadlo leseno barko, pozabljeno od lastnika in zdrave pameti. Četrt ure torej za nekaj, česar nihče, od države do občine in od direkcij do ministrstev, ni zmogel urediti zadnjih petnajst let.
Na poti ob Jernejevem kanalu se je danes zbralo nekaj domačinov, ki na sramoto sredi krajinskega parka opozarjajo veliko dlje kot zgolj 15 let. Zanimalo jih je, kako se bodo delavci lotili tega, česar se desetletja ni dalo urediti. Potapljača sta okrog lesenjače najprej ovila pregrado, ki bi zajezila morebitno izlitje goriva, nato sta znova zabredla v mulj in okrog barke zavezala platneni trak. S kopnega so dela nadzirali delavci vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj in barkačo z bagrom naposled potegnili na kopno v nekaj potezah. Vse skupaj je z varne razdalje opazoval okoljski minister Jure Leben, družbo sta mu delala piranski župan Đenio Zadković in direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar. »Tukaj na bregu se bo barka odcedila, potem jo bodo naložili na kamion in odpeljali na deponijo v Avstrijo, doma namreč primerne deponije nimamo,« je razložil Prohinar. Tri ure kasneje so imeli delavci na kopnem že pet bark, v prihodnjih dneh jih bodo odstranili še preostalih dvanajst.
Seča ne premore toliko ljubiteljev plovbe
»Da ne boste mislili, da imamo toliko ljubiteljev plovbe med domačini,« se je še pred tem, čakajoč okoljskega ministra Lebna, posmejala domačinka Andreja Humar in pogledala vzdolž kanala, v katerem je bilo danes privezanih 224 bark. Poleti je gneča tudi dvakrat večja, lani so denimo v kanalu za celo poletje barko privezali češki lastniki. Se je novica o brezplačnem privezu razširila že preko meja? »Seveda. Tukaj ni le pokopališče bark, ampak dobesedno divji kamp,« je prikimala Humarjeva in dodala, da imajo mnogi na barkah že desetletja brezplačne počitnice. Ogorčena nad tem, da se to lahko dogaja v krajinskem parku, je že leta 1991 zbrala skupino domačinov, s katerimi se je zavzemala za ureditev Jernejevega kanala. V vmesnem času so v več čistilnih akcijah sami odstranili več kot dvajset razpadlih bark in njihovih ostankov. »A kaj, ko je bilo kmalu vse po starem. Na mestu, kjer smo odstranili kakšen dotrajan pomol, je bila hitro privezana nova barka, ali pa dve,« je skomignila. »Po 28 letih pisanja dopisov in nenehnega opozarjanja bo danes minister Leben prvi, ki nas bo obiskal in se je že osebno zavzel za nas,« je prikimala in mu to kasneje tudi povedala.
Dvig bark ne bo dovolj
Humarjeva meni, da z dvigom potopljenih bark problem ne bo rešen in da ta ni samo v vodi, temveč tudi na kopnem. »Je začetek, prva kaplja v morje. Vzpostaviti bo treba nadzor nad plovili, urediti pešpot, kolesarsko stezo. Vedeti morate, da hiše nad kanalom še vedno nimajo urejene kanalizacije,« je pokazala proti bregu. Tega se je danes zavedal tudi piranski župan Zadković. »To je zgodovinski dogodek, dolga leta smo bili preveč pasivni, uredili bomo priveze, jih vzdrževali in nikakor ne bomo dopustili, da se kaj takega ponovi,« je pospremil akcijo, a ob tem ni znal povsem prepričljivo povedati, kakšen kanal si občina želi v prihodnje. Bo tukaj nastala marina ali zgolj komunalni privezi za domačine? »Različne poglede imamo na to, v tem trenutku nimam odgovora,« je priznal, a dodal, da bo občina odločitev sprejela v soglasju z okoljskim ministrom. Jasno ni pravzaprav še niti to, ali bo za kanal skrbela občina ali država. Minister Leben in župan Zadković naj bi se o tem pogovorila na sestanku prihodnji mesec. Lastniki in dediči tistih odstranjenih bark, ki imajo registrske tablice, pa lahko v tem času tudi že pričakujejo prve položnice. Država se namreč nadeja, da bo precejšen del stroškov odstranjevanja izterjala od lastnikov bark.
