Občina Piran se je v Jernejevem kanalu, ki obdaja del Sečoveljskih solin, odločila narediti red vsaj tam, kjer ga lahko – na kopnem. Lastnikom zapuščenih plovil in prikolic je dala osem dni časa, da svojo lastnino odstranijo s ceste, ki vodi ob kanalu. Sicer jih čaka 250 evrov globe in plačilo stroškov odvoza na deponijo. Redarji so včeraj poziv k odstranitvi izročili 13 lastnikom. Stanje v vodi oziroma samem kanalu pa še naprej ostaja kaotično, saj država in občina tudi po 25 letih še nista našli rešitve, da bi plovila legalno odstranili, sanirali kanal in uredili priveze.
Mali Teksas
»Je začetek, a vendarle kaplja v morje,« občinsko pobudo komentira Andreja Humar, domačinka in predstavnica civilne iniciative Seča, ki se že 25 let bori za ureditev kanala. Okoli 400 plovil je danes tam še vedno privezanih nelegalno, mnoga so potopljena, razbita, poškodovani so pomoli. Lastniki nekaterih so že pokojni ali neznani, nekaj je domačinov, nekaj z drugih delov Slovenije.
»Vsa plovila so privezana na črno in tudi brezplačno, saj nihče ne upravlja kanala, da bi izstavljal račune. Mnogi imajo v njih že več kot dve desetletji povsem zastonj počitnice, brez vsake takse,« pripoveduje in se sprašuje o enakopravnosti državljanov. »Kako bi bilo, če bi si mi iz Seče brezplačno privezali barčice na Blejskem jezeru in tam preživljali svoj prosti čas in odganjali turiste?« navrže le en primer, ki ne potrebuje odgovora.
Vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc pa meni, da je neurejenost Jernejevega kanala tudi eden največjih okoljskih problemov v piranski občini in kot tak meče slabo luč na izjemno krajinsko vrednost Sečoveljskih solin. Plovila se v Jernejevem kanalu nelegalno kopičijo od razpada nekdanje skupne države. Takrat so ob izgubi »skupnega morja« lastniki plovil množično iskali primerna mesta za priveze ob slovenski Obali. »Takoj po letu 1991 se je bistveno povečalo število nelegalno postavljenih privezov in plovil. Njihovo število je po letu 2000 naraslo celo na okoli 500,« pripoveduje Sovinc. S problemom pa se nihče ni želel ali zmogel ukvarjati, dodaja sogovornik.
Nihče ne bi bil odgovoren
Institucije so odgovornost za ukrepanje vsa ta leta prenašale druga na drugo, prav tako za ureditev problema ni bilo politične volje. Še vedno sploh ni jasno, kdo je pristojen za ureditev sramote v kanalu. Občina pravi, da za kanal nima uporabnega dovoljenja in ne more ukrepati, pomorska inšpekcija lahko ukrepa le, ko plovilo ovira varno plovbo ali predstavlja nevarnost, okoljska inšpekcija pa pravi, da potopljena plovila ne veljajo za odpadke. Ta pravna praznina pa je po opažanjih Humarjeve le še spodbujala dodaten pritok plovil v kanal.
Vrnitev kanala domačinom
Kljub vsemu se po mnenju Sovinca vendarle premika naprej, saj je občina Piran začela urejati dokumentacijo za ureditev priveznih mest. Je pa medtem ugasnilo upanje, da bi kanal popolnoma uredili s pomočjo evropskih sredstev, ker jih Evropa za takšne posege ne podeljuje več.
V krajinskem parku si želijo, da bi v prihodnje Jernejev kanal ponujal urejena privezna mesta za plovila, na katerih ne bi bilo dovoljeno prenočevati oziroma bivati. Ob njem si želijo urejen dostop za motorna vozila, nekaj manjših parkirišč ter kolesarsko in sprehajalno pot. Zbrani v civilni iniciativi pa se zavzemajo za vrnitev kanala domačinom in ureditev zgolj komunalnih in ne tudi tržnih privezov. »Zahtevamo ureditev komunalnih privezov, ki bodo v prvi vrsti služili domačemu prebivalstvu, ki je že tako zaradi turizma prikrajšano povsod drugod,« je odločna Humarjeva.
