Strokovni izraz »fekalna kanalizacija« mi je neznan. Fekalije so namreč le manjši del tako imenovanega sušnega odtoka. Stroka pozna tri vrste kanalizacijskih omrežij:
– omrežje za odvod sušnega odtoka,
– omrežje za odvod padavinskega odtoka ter
– omrežje za odvod mešanega (torej skupnega sušnega in padavinskega) odtoka.
Sklepam, da so na območju navedenih občin (z obstoječim pretežno mešanim sistemom kanalizacije) naknadno predvidene delne spremembe obstoječega mešanega v ločeni sistem, kakor tudi priključki dodatnih zazidalnih površin v ločenem sistemu kanalizacije.
Te nameravane spremembe in priključki so strokovno, ekološko ter ekonomsko gledano izredno zahtevni, težko uresničljivi in dopustni zgolj na podlagi striktne izpolnitve strogih, v evropskih normah in smernicah predpisanih zahtev, pogojev ter napotkov (glej: DIN EN 752). Ločeni sistem kanalizacije potrebuje namreč dve strogo ločeni paralelni omrežji, in sicer za ločeno odvajanje sušnega in padavinskega odtoka tako na zasebnih kakor tudi javnih površinah. Že peščica nepravilnih ali napačnih priključkov na posamezni omrežji onemogoči predvideno delovanje celotnega ločenega sistema.
Mešanega sistema ne moremo spremeniti v ločeni sistem zgolj s polaganjem ustreznih dodatnih kanalov vzdolž cestišč v prid ločenega odvoda padavinskih odtokov cestnih požiralnikov (kot si to napačno predstavljajo nekateri slovenski projektanti), temveč moramo naknadno striktno ločiti tudi hišne sušne odtoke od padavinskih odtokov strešnih površin zgradb in dvoriščnih površin zasebnih zemljišč (glej DIN 1986). Vse te (zamolčane) stroške dodatnih gradbenih del na zasebnih zemljiščih bodo morali še dodatno prevzeti njihovi lastniki.
Tudi priključki kanalov iz omrežij ločenih sistemov na omrežja mešanih sistemov so le težko ali pa sploh neizvedljivi, saj se sušni odtoki posledično nedopustno mešajo z mešanimi pretoki ter se v nizvodnih poddimenzioniranih razbremenilnih napravah delno ali v celoti razbremenjujejo in neočiščeni odtekajo v vodotoke.
Po predvidenem zaprtju obeh čistilnih naprav Brod in Vodice naj bi vse onesnaženje občin Medvode in Vodice odtekalo preko kanala C0 na ustrezno povečano centralno čistilno napravo (CČN) Ljubljana. Prepričan sem, da pretežna deleža letnega onesnaženja občin Medvode in Vodice, ki ju trenutno še uspešno odstranjujeta obstoječi napravi Brod in Vodice, v bodoče sploh ne bosta zmogla doseči CČN Ljubljana. Neočiščena, nagnita in hudo smrdeča brozga bo namreč po dolgih urah zastajanja in gnitja v kanalu C0 pristala v Ljubljanici ter Savi, saj bo med padavinami naletela na že polne nizvodne mešane kanale ter obstoječe poddimenzionirane razbremenilne naprave. Torej sta ukinitev obeh ČN Brod in Vodice ter predvideno nadomestno povečanje CČN Ljubljana strokovno popolnoma zgrešena.
Ta neodgovorno ter nestrokovno izdelana projektna dokumentacija okoljskega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode pomeni zatorej hudo poslabšanje sedanjega stanja okolja, ekološko katastrofo za porečje Ljubljanice in Save, poleg tega pa hudo ogroža tudi kvaliteto pitne vode ter s tem zdravje prebivalcev Ljubljane ter okolice. Na nepotrebno katastrofalno zvišanje dajatev ter obratovalnih stroškov pa uporabnikom gotovo ne bo treba predolgo čakati.
Huda kriza slovenske stroke je razvidna iz dejstva, da si navkljub dobro utemeljenim javnim strokovnim kritikam številnih strokovnjakov nihče od odgovornih ne upa zahtevati ustrezne neodvisne strokovne revizije, predvsem pa ekološke ter ekonomske utemeljitve te hudo škodljive in deloma nepotrebne več kot stomilijonske investicije. Kaj ko bi se vsaj Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije končno prebudila in se zavedela svojega strokovnega pomena, namena in odgovornosti?
Franc Maleiner univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
