»Mervan Šljivar je kriv, da je 14. septembra 2014 v lokalu v bližini Cazina iz brezobzirnega maščevanja umoril Nedžada Kličića,« je danes odločila ljubljanska sodnica Vesna Podjed. Obsojeni je z rokami na hrbtu obrazložitev razsodbe spremljal mirno, le tu in tam je v znamenje nestrinjanja s sodničino razlago odkimal z glavo in se porogljivo nasmehnil. Obramba je nemudoma po razsodbi napovedala pritožbo, z odločitvijo sodišča pa je zadovoljna družina umorjenega, ki je sojenje vestno spremljala. »Če bi vprašali mene, bi mu oddrobil glavo,« je vprašanje o »pravičnosti« kazni komentiral oče oškodovanega Zaim Kličić in dodal, da je takšno razsodbo pričakoval.
Spomnimo: 14. septembra 2014 je okoli pol enih zjutraj pet moških z maskami na glavi in rokavicami na rokah vdrlo v lokal v Ostrožcu pri Cazinu v Bosni in Hercegovini. Poleg Šljivarja so bili po navedbah sodnice to Haris Gredelj, Mehmed Rekić, Sabahudin Ikeljić in Dragan Pavlović. Eden je imel v rokah avtomatsko puško z dvema polnima okvirjema nabojev, drugi puškomitraljez s polnim okvirjem, tretji kovinsko palico, Šljivar pa je bil po obtožnici oborožen z 9-milimetrsko pištolo. Gostom so ukazali, naj ležejo na tla, razbili so nekaj inventarja, eden od njih – po prepričanju sodnice prav Šljivar – pa je šel do Nedžada Kličića, ga najprej večkrat udaril s pištolo po glavi, potem pa ga iz neposredne bližine ustrelil v glavo, da je ta na mestu umrl. Tožilstvo je za motiv navajalo brezobzirno maščevanje, ker je umorjeni odšel na policijo in povedal, da je ravno Šljivar nekaj dni pred njegovo smrtjo nekomu naročil, naj na njegovo hišo vrže eksplozivno napravo, obenem pa je bil Kličić svojemu kasnejšemu krvniku dolžan nekaj tisoč evrov.
Olajševalnih okoliščin ni bilo
Sodnica Podjedova je prepričana, da je tožilstvo dokazalo Šljivarjevo krivdo, kazen pa da je očitanemu zločinu primerna. Pojasnila je, da je cazinska policija še istega dne prijela nekatere od osumljenih, kar po njenem ni naključje, ter začela iskati Šljivarja, za katerim so po njegovem prestopu meje oziroma pobegu v Slovenijo nemudoma razpisali mednarodno tiralico. Da se umorjeni in obsojeni nista dobro razumela že nekaj časa, po njenem kažejo različna tekstovna sporočila, predstavljena med sojenjem, kakor tudi več incidentov v zadnjih dneh pred Kličićevo smrtjo (odvrženo eksplozivno sredstvo na njegovo hišo). Čeprav so že prej omenjeni Gredelj, Rekić, Ikeljić in Pavlović, ki so bili za pomoč pri umoru Kličića v BiH pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, v slovenskem postopku izjave spremenili, se jih ne več spominjali, se bali kar koli povedati in izjavili, da so zaradi nižjih kazni zase celo s prstom lažno pokazali na Šljivarja, je sodnica danes poudarila, da nobeden od četverice ni konkretno zanikal Šljivarjeve vpletenosti. In čeprav je obramba zaradi »problematičnosti« žrtve, ki je imela rada orožje in bila osumljena številnih kaznivih dejanj, navajala možnost številnih drugih sovražnikov, po sodničinem mnenju obramba ni izpostavila nikogar konkretnega, ki bi bil s Kličićem v sporu.
»Napad je bil bliskovit, trajal je od deset do petnajst sekund, bil je dobro pripravljen in premišljen. Skušal je kar najbolj presenetiti Kličića, da se ta nanj ne bi mogel odzvati,« je dodala sodnica, ki olajševalnih okoliščin v primeru ni mogla najti. Zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti je za Šljivarja podaljšala pripor do pravnomočnosti sodbe oziroma začetka prestajanja zaporne kazni.
