V poplavi športnih terencev ni čudno, da smo postali terenska družba, ki tistega pravega terena ne vidi niti od daleč. In zato se je treba temu podrediti in na kolesa postaviti avtomobil, ki je skoraj tak kot terenec, sodoben v vseh pogledih, a ne preveč zahteven za vožnjo. In tudi parkirati je treba kdaj z njim v mestni gneči. Zato ne preseneča vedno večje število kompaktnih SUV, ki ohranjajo vse lastnosti terencev, vsaj po videzu, a so z zunanjimi dimenzijami povsem primerni za mestno vožnjo, ne ustrašijo pa se niti avtocest ali kakšnega ovinka. Mazda je z modelom CX-3 dobro zastavila svojo udeležbo v tem segmentu, Ford pa je z ecosportom zadevo uvozil na malce drugačen način.
CX-3 je nadvse všečno oblikovan manjši SUV, ki v dolžino meri skoraj 4,3 metra in tako v potniški kabini ponuja razumno veliko prostora. Potnika spredaj bosta zelo zadovoljna, tista na zadnjih sedežih tudi, zatakne se lahko le pri prtljažniku, ki pogoltne za 350 litrov prtljage in tudi sicer ne navdušuje ravno s posebno vpadljivimi dimenzijami. Je že tako, da je treba omenjeno »kompaktnost« nekje plačati, a to bi bila ena od redkih slabih strani tega avtomobila. Ford ecposport je rezultat malce drugačne filozofije in oblikovno ni tako vpadljiv kot mazda, deluje bolj škatlasto in je ob krajši dolžini (4,1 metra) višji, kar ga naredi na prvi pogled malce nerodnega, a to vsekakor ni. S prenovo so tudi močno izboljšali celoten vtis, tako pri izbiri materialov kot pri kakovosti izdelave, res pa je tudi, da ima dolžini primerno manj prostora na zadnji klopi in v 334-litrskem prtljažniku. Še največ težav bi lahko imeli s stranskim odpiranjem vrat prtljažnika, medtem ko se CX-3 lahko pohvali s klasičnimi dvižnimi vrati.
V notranjosti je CX-3 za odtenek sodobneje zasnovan, z drugimi besedami, vozniku prijazneje, čeravno tudi escosport ni nekaj, s čimer bi se voznik dolgo bojeval, enostavnost uporabe in dejstvo, da ponuja ravno to, kar voznik potrebuje, pa govorita ecosportu v prid. Pri pogonskih agregatih in menjalnikih sta si na eni strani zelo podobna, na drugi pa prav nič. A tukaj je v rahli prednosti ecosport, ki stavi na bolj klasično zasnovo, njegov 1,5-litrski dizelski motor zmore 125 konjev (92 kilovatov), kar se v praksi izkaže za občutno več kot mazda s 115 KM (85 kW). Enostavno je fordov agregat živahnejši in ne nujno tudi bolj robat. Vozniku ponuja v pravem trenutku pravo zalogo moči, ker pa je vse kombinirano z ročnim šeststopenjskim menjalnikom, je klasični recept pogona tukaj Fordu povsem uspel. Mazda na drugi strani želi biti bolj umirjena, motor pa ni ravno tisto, kar bi si želeli od takega avtomobila. Ali bolje povedano, lenoba je tudi posledica samodejnega menjalnika, ki ne sledi voznikovim željam tako, kot bi si ta želel. Precej leno pospeševanje, zakasnelo delovanje in še kaj bi lahko našteli med slabimi stranmi tega avtomobila. A vseeno ta »lenoba« ni varčnejša pri gorivu kot pri fordu.
Oprema je pri obeh modelih taka, kot se spodobi, torej z vsem, kar sodobni voznik potrebuje, pri čemer ima CX-3 še kakšen bombonček več. Je pa zato z vso opremo, samodejnim menjalnikom in še čim občutno dražji od ecosporta, ki stavi na precej konvencionalnejšo zasnovo. A dobrih 4000 evrov več ne pomeni, da je toliko boljši kot ecosport, zatorej v tem primeru lahko rečemo, da je manj včasih tudi več.
