Ko pomislimo na statusni simbol, imamo najpogosteje v mislih razkošno hišo, veliko jahto, prestižno obleko in tudi dragocen avto. Kakšnega rolls-roycea, bentleyja ali ferrarija na primer. A vsi zemljani ne razmišljajo tako. Sploh pred desetletji bi od presenečenja gotovo padli na zadnjo plat, ko bi od Indijcev – teh je mimogrede že več kot 1,2 milijarde – izvedeli, kako oni pojmujejo statusni simbol na štirih kolesih. Ime mu je hindustan ambassador, na cesti pa je zdržal neverjetnih 56 let, in to več ali manj v enaki podobi. In kaj je bilo na njem tako zelo zanimivega?
Da se ga je prijel naziv kralja indijskih cest, ni bilo naključje, saj je šlo za prvi štirikolesnik, ki so ga izdelovali v Indiji. Vsak Indijec je želel sedeti v njem, ponosni lastniki pa so se počutili pomembne. Tudi zato, ker je bil ambassador priljubljeno vozilo med politiki in predstavniki vlade. Njegova največja odlika je bila prostornost.
Evolucija namesto revolucije
Na prvi pogled je deloval kot že videno, kar ni čudno, saj je njegova osnova morris oxford serije 3. Morris, ki je bil del korporacije British Motor, je namreč leta 1956 prodal pravice za proizvodnjo Hindustanu, pod obliko avta pa se je podpisal sloviti Alec Issigonis, ki je dizajniral tudi minija in morris minorja. Indijska vlada se je sredi 50. let obvezala, da bo podprla avtomobilsko industrijo, ambassadorja pa so proizvajali v tovarni v Uttarpari. Za pogon so zadolžili 1,5-litrski bencinski motor z močjo 55 konjev. Skozi desetletja se je avto bolj malo spreminjal, vsaj na zunaj, medtem ko je bila notranjost nadgrajena, tudi z dodatki aluminija, v tretji generaciji končno z merilnikom hitrosti. Šele z letom 1979 so ponudili dizelski motor, ki pa je imel podhranjenih 37 konjev moči. Kljub temu so ga Indijci odlično sprejeli, saj je šlo za prvi dizelsko gnani avto v Indiji, še posebno priljubljen pa je bil med taksisti. Množično proizvodnjo (v najboljših letih je ambassador obvladoval 70 odstotkov domačega trga) je z desetletji zamenjala bolj butična, žebelj v krsto pa mu je zabila indijska vlada, ki se je sredi 80. let odločila, da bo na domača tla spustila tudi druge proizvajalce. Posledica sodelovanja z Marutijem Suzukijem je bil malček, model 800, ki je postal uspešnica, ambassador pa je tako v zadnjem letu proizvodnje našel zgolj 2200 kupcev. Za primerjavo: na takratnem indijskem trgu so prodali 1,8 milijona vozil!
Mnogi so prepričani, da je videz avtomobila njegov najboljši del. Je čudovito arhaičen in tako nemoderen, da je marsikomu všeč. Je kot nekakšen fosil na štirih kolesih. Notranjost ni za hvalo. Cenena plastika in že na ogled nekakovostna izdelava ambassadorju gotovo nista v prid. So pa zato sedeži, sploh zadnja klop, po besedah uporabnikov neverjetno udobni, kot da bi sedeli na domačem fotelju. Presenetljivo pa je, da uporabniki močno hvalijo tudi petstopenjski ročni menjalnik, ki se ga človek hitro privadi. Zelo človeška je bila ob koncu tudi cena: 9373 dolarjev. Ko so ga začeli prodajati onkraj luže, tako poceni avta niso poznali. Hvalospev pa so mu peli tudi v avtomobilistični oddaji Top Gear, v kateri so ga razglasili za najboljši taksi na svetu, in to v konkurenci londonskega črnega taksija, mercedesa razred E, toyote hiace, volkswagna beetla, forda crown victoria in lincolna town cara. Skozi desetletja je doživel veliko preobrazb, med njimi sta tudi priljubljena karavanska in pick-up različica.
Motoriziral je Indijo
Amby, kot je bil njegov vzdevek, je motoriziral Indijo desetletje po samostojnosti, sprva pa so ga izvažali predvsem na eksotične trge, kot so Sejšeli, Bangladeš, Pakistan in Šrilanka. Bilo je tudi nekaj poskusov prodaje na Otoku, a so jih v 90. letih v povprečju prodali vsega šest na leto, in to kljub ugodni ceni 7150 funtov. Toda avto, ki so ga preimenovali v mark 10, kljub delni prilagoditvi na strožjo evropsko varnostno in okoljevarstveno zakonodajo prodajalcem ni zagotovil smeha. Se je pa marsikdo nasmejal ob pogledu na blindirano različico, ki je sicer premogla sedeže za pet potnikov, zadnja dva sta se celo po želji spremenila v posteljo. Bila je milo rečeno grda in za časom. »Najstarejši model, ki ga še vedno vozim, je letnik 1958. Predstavljal je vse upe, želje in vizije tedanje Indije, danes pa je pomemben del naše tradicije,« pravi Siddharth Varadarajan, ponosni lastnik treh ambyjev, s katerimi se še danes prevaža po ulicah New Delhija.
Kaj je šlo narobe, so se 25. maja 2014 spraševali lastniki, ki so sprejeli kruto dejstvo, da desetletja niso sledili sodobnim avtomobilskih smernicam. Ambassador je bil tako prevelik za petvratno kombilimuzino in premajhen, da bi iz njega naredili večjega športnega terenca, razreda, ki sta trenutno priljubljena. Pod dokončno smrt avtomobila pa se je podpisal tedanji predsednik vlade Atal Bihari Vajpayee, ki si je namesto ambassadorja za službeni avto omislil športnega terenca BMW. Sledili so mu ministri.
