Makedonski parlament je nocoj dokončno potrdil poleti sprejeti dogovor z grško vlado o poimenovanju države in drugih ustavnih spremembah, ki Skopju odpira vrata Nata in pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Ob različnih razlagah, kdaj se izteče zadnji rok za potrditev, je danes popoldne tiskovna služba makedonske vlade sporočila, da je njenim pogajalcem uspelo doseči sporazum z osmerico poslancev opozicijske VMRO-DPME, ki so nato zagotovili potrebno dvotretjinsko večino glasov za poseg v temeljni zakon države.
Premier Zoran Zaev je moral že oktobra na podoben način zbrati 80 glasov v 120-članskem parlamentu za odprtje razprave o ustavnih dopolnilih, ki poleg imena Severna Makedonija v preambulo vnašajo z albansko manjšino sklenjeni ohridski sporazum iz leta 2001 ter dodajajo odstavke, s katerimi se Makedonija zavezuje k spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti sosednjih držav in varovanju interesov Makedoncev v tujini. Takrat so glasovanje opravili dvakrat, saj VMRO-DPME elektronskemu ni zaupala, a je bil v obeh primerih rezultat prav na zahtevanem robu.
Do glasov tudi s sporno amnestijo
Tokratno dokončno potrditev z 81 glasovi ob bojkotu preostalih poslancev opozicije si je Zaev zagotovil tudi s spremembo zakona o amnestiji, ki omogoča oprostitev sodelujočih v nasilnih izgredih v saboru ob izvolitvi Talata Xhaverija za njegovega predsednika. Med njimi so tudi poslanci VMRO-DPME, ki jih je vlada pridobila na svojo stran za potrditev ustavnih sprememb, kar bo ostal madež v zahtevani vladavini prava v državi. A Zaev očitno ni imel druge možnosti, če se ni hotel posloviti od svojega projekta rešitve spora z Grčijo, ki ima vso podporo EU in severnoatlantskega zavezništva. Dodatne zahteve je moral izpolniti tudi za zagotovitev glasov štirih poslancev opozicijske Bese; te so se nanašale na bolj zavezujoče priznanje pravic albanske manjšine.
Ovire tudi v grškem parlamentu
Po makedonskem sprejemu ustavnih sprememb je zdaj na vrsti grški parlament, ki mora še ratificirati meddržavni sporazum, ki sta ga Zaev in Aleksis Cipras sklenila lansko poletje. Levičarski grški premier ima v koaliciji z desničarskimi Neodvisnimi Grki (ANEL) skromno večino 153 poslancev v 300-članskem zakonodajnem telesu in velik problem, saj vodja Anela, obrambni minister Panos Kamenos, dogovoru s Skopjem nasprotuje kot slabi kupčiji. Pozna potrditev novega državnega imena v sobranju je bila kriva za odpoved današnjega sestanka Kemenosa s Ciprasom na temo ratifikacije, je pa grški premier že vnaprej za grško Open TV dejal, da ne verjame, da bi Anel zaradi nje razdrl koalicijo. Grška javnost je ob imenu Severna Makedonija za svojo sosedo razdeljena, spor znotraj vlade med obrambnim ministrom in zunanjim ministrom Nikosom Kociasom, ki je sporazum zagovarjal, pa je že oktobra sprožil odstop slednjega. Če Ciprasu ne bo uspelo prepričati sedmerice poslancev Neodvisnih Grkov, bi na ratifikacijo vezal zaupnico, poraz pa bi pomenil izredne volitve. Zmaga opozicijske Nove demokracije, ki trenutno vodi v javnomnenjskih anketah, bi dogovor z Makedonijo potem verjetno pokopala.
Po izglasovanju ustavnih sprememb v Skopju zna zato Bruselj svoj pogled zdaj preusmeriti proti Atenam. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je namreč še danes iz Bukarešte, kjer se mudi ob romunskem prevzemu predsedovanja EU, makedonske poslance spodbujal k sprejemu tistega, »kar jim narekuje zgodovina«.
