Na stari celini je bilo letos kar nekaj političnih pretresov. Voditelji največjih članic Evropske unije so politično šibkejši, kot so bili 1. januarja, na vzhodu vztraja populizem, na Balkanu pa je izstopala samo ena pozitivna zgodba. Na čelu evropskih zgodb je kaotično izstopanje Velike Britanije iz Evropske unije, ki kljub neštetim sestankom do danes ni prineslo odgovora na vprašanje, ali bo Britanija EU 29. marca zapustila sporazumno v skladu z doseženim dogovorom ali pa brez sporazuma z mogočimi kaotičnimi zapleti. Zgodba zato še zdaleč ni končana in bo staro celino bržkone najbolj zaznamovala tudi v letu 2019.
Fotografije
(Foto: AP, Reutes)
Makedonski in grški premier Zoran Zaev in Aleksis Cipras sta 17. junija dvignila roke ob podpisu sporazuma o rešitvi dolgoletnega spora glede imena Makedonije. Čeprav ustavne spremembe v Makedoniji še niso dokončno pod streho in sporazum še visi v Grčiji, ju je tunizijski nobelovec iz leta 2015 predlagal za Nobelovo nagrado za mir za prihodnje leto. Sporazum je dobra in izstopajoča novica na napetosti polnem Balkanu, kjer se je letos še zaostril spor med Prištino in Beogradom, volitve v BiH pa niso prinesle obetov o boljših časih.
Protesti gibanja rumenih jopičev v Franciji so izšli iz nasprotovanja podražitvam goriva, nato pa prerasli v širšo kritiko politike predsednika Emmanuela Macrona. Nasilje dela protestnikov v Parizu je bilo najhujše po letu 1968. Popuščanje Macrona sprva ni pomagalo, so se pa protesti nekoliko umirili po terorističnem napadu v Strasbourgu 11. decembra, ki z demonstracijami ni bil povezan. Macrona je že pred protesti podpirala manj kot četrtina Francozov. Ob odstopu nemške kanclerke Angele Merkel s čela njene stranke je leto 2018 tako politično oslabilo oba voditelja evropskega vlaka.
Ves svet je izvedel za angleško mesto Salisbury, kjer so 8. marca našli zastrupljena nekdanjega ruskega vohuna Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo (forenzika pregledujeta klopco, na kateri sta Skripalova obležala). London je za napad z živčnim strupom novičok obtožil Rusijo in kasneje objavil imeni storilcev iz vrst ruske vojaške tajne službe. Moskva je vse zanikala, afera pa je še zaostrila odnose z Zahodom, ki se je odločil za največji izgon ruskih diplomatov po koncu hladne vojne (Slovenija ne). Moskva je odgovorila recipročno.
Kar so populisti in skrajni desničarji na zahodu Evrope dolgo upali, se je uresničilo po italijanskih volitvah 4. marca. Vodenje ene največjih članic Evropske unije je po mučnem sestavljanju vlade prevzela naveza populističnega Gibanja petih zvezd in skrajno desne Lige. Voditelj slednje in notranji minister Matteo Salvini deluje kot dejanski šef vlade, s svojim ostrim nastopom proti migrantom pa se je lepo ujel z madžarskim skrajno desnim premierjem Viktorjem Orbanom, ki je bil proti koncu leta doma deležen vse večjih demonstracij zaradi sporne delovne zakonodaje. Migracije so bile sicer tudi letos ena prevladujočih evropskih tem – najbolj s polemiko o globalnem dogovoru OZN o upravljanju migracij, ki so ga podpisovali v Marakešu.
Italijanski vladni stranki sta dosegli dogovor o zmanjšanju sredstev za dve ključni reformi in s tem za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, ki ga...