Teoretično naj bi takšen sistem že v osnovi odpravil možnosti pojava stavk. Zato je bila prva povojna stavka oziroma prekinitev dela – kot se je dogodku v takratni terminologiji reklo – ki je v zasavskih rudnikih premoga v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju potekala v času od 13. do 15. januarja 1958, prvovrstno presenečenje in pravcati šok za ves politični vrh republike in države. Zgodilo se je namreč nekaj, kar teoretično ni bilo mogoče. V vseh treh rudnikih je stavkalo približno 5200 rudarjev, ki so se za to potezo odločili v prvi vrsti zaradi nizkih plač. Nepripravljen politični vrh v tistih trenutkih ni vedel, kako ravnati. Ko so se ob naraščajoči napetosti na Trojanah začele zbirati oborožene enote milice in vojske, je obstajala resna bojazen, da lahko pride tudi do prelivanja krvi. S tvegano obljubo izpolnitve zahtev rudarjev sta napetost še pred odločitvami zvezne vlade prekinila predsednik Zveze sindikatov Slovenije Stane Kavčič in direktor rudnikov Lojze Ribič. V takratnih javnih medijih o stavki seveda ni bilo mogoče najti niti besedice. Da je nekaj vendarle šlo po zlu, je mogoče razbrati zgolj iz zapisov posameznih razprav o stanju na področju nagrajevanja delavcev, ki so se dogajale v dneh po revirski stavki. Stavk v socialistični Jugoslaviji s tem seveda še ni bilo konec in tudi mediji so smeli poročati o njih. Precej prahu je spomladi leta 1969 dvignila stavka jeseniških železarjev, stavki v ljubljanskem Litostroju leta 1987 in v kosovskih rudnikih dve leti zatem pa sta že bili znanilki skorajšnjega razpada tedanjega političnega sistema in skupne države obenem.
Pravilno nagrajevanje
Letos naj bi se osebna potrošnja povečala na prebivalca nekaj več kot 6 %. Porast osebne potrošnje pa je v najtesnejši povezavi s povečanjem proizvodnje oziroma z večjo produktivnostjo dela. Produktivnost pa je odvisna tudi od primernega nagrajevanja. (…)
Ne gre toliko za to, da bi določili meje, do katerih se mora ali pa se lahko poveča zaslužek v gospodarstvu, pač pa za to, da se zaslužek poveča za toliko, kolikor večji bo gospodarski uspeh. Zato je še celo važno, kakšno plačilno politiko bodo uveljavljali posamezni kolektivi letos, ko bodo sami razdeljevali sredstva tudi za te namene. Gre predvsem za to, da bodo merila čimbolj objektivna, z drugo besedo, da bo plačilo dobil zares listi, ki bo ustvaril več, boljše in cenejše. (…)
Ob koncu preteklega leta je bilo komaj 48 % vseh delovnih ur obračunanih po učinku, čeprav jih je bilo pred leti že nad 65 %. Tudi struktura norm ni pravilna. V kolektivih imajo vpeljanih 29 % izkustvenih norm, 33 % statističnih norm in le 38 % tehničnih norm. Znano pa je, da so lahko edino tehnične norme objektivno merilo za nagrajevanje dela po učinku. (…)
Dolenjski list, 22. januarja 1958
Posvetovanje mladih rudarjev v Velenju
Pred dnevi je bilo v Velenju posvetovanje mladih rudarjev iz vseh slovenskih rudnikov. Posvetovanja sta se udeležila tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher in predsednik CK LMS tov. Tone Kropušek. (…)
Precej pozornosti je referat posvetil tudi vprašanju proizvodnosti dela in plačam v rudarstvu.
Na zaključku posvetovanja je spregovoril tudi tovariš Boris Kraigher, ki je poudaril, da želi rudarska mladina resno obravnavati probleme svojega življenja in dela. Zato bi bilo prav, če bi še večkrat organizirali taka posvetovanja. Nato je tovariš Kraigher govoril še o ukrepih, ki jih je Zvezni izvršni svet sprejel za reševanje problemov v rudarstvu.
Celjski tednik, 24. januarja 1958
Prekinitvi dela so botrovali nizki osebni dohodki
Minuli torek dopoldan je prva izmena delavcev obrata martinarna v jeseniški Železarni nenadoma prekinila delo. Zabarikadirali so se v garderobo in tam vztrajali tudi po prihodu popoldanske izmene. (…)
Delavcev, zaprtih v garderobo, ni bilo veliko, šlo je le za skupino okrog 40 ljudi, ki je pri svoji odločitvi vztrajala skoraj še ves naslednji dan (sreda) in ki se kljub najrazličnejšim prizadevanjem predstavnikov tovarniške uprave ter občinskih družbenopolitičnih delavcev sploh ni hotela pogajati. Zahtevali so najvišje republiške funkcionarje ali pa da jim podjetje nemudoma izplača 30 do 40 starih tisočakov dodatka na osebne dohodke. (…)
Zato je uprava podjetja morala poklicati na pomoč organe javne varnosti, ki so približno ob pol desetih zvečer neodgovorneže odstranili iz tovarne. Akcija se je končala brez incidentov.
Glas Gorenjske, 19. aprila 1969
Izjava IS skupščine SRS ob prekinitvi dela v martinarni jeseniške železarne
Izvršni svet je – kot je znano javnosti – na svoji 60. seji dne 25. marca letos razpravljal o ekonomskem položaju slovenskih železarn in še posebej jeseniške železarne. (…)
Zato meni Izvršni svet, da sta včerajšnja prekinitev dela v obratu martinarne in izbruh nezadovoljstva v nasprotju s predvidenimi dogovori in sklepi za postopno ureditev ekonomskih razmer v jeseniški železarni. Izvršni svet tako ravnanje skupine delavcev zavrača in obsoja. (…)
Glas Gorenjske, 19. aprila 1969
O stavki v martinarni
Na ponedeljkovi seji delavskega sveta jeseniške Železarne so razpravljali o stavki v martinarni. Na seji so s tajnim glasovanjem izključili štiri delavce, ki so bili glavni pobudniki pred štirinajstimi dnevi. Trem delavcem so na seji izrekli tudi zadnji opomin, enemu pa javnega. Razen tega pa bodo za izključitev predlagali še dva delavca, ki sta zaradi fizičnega obračunavanja in groženj drugim delavcem sedaj v zaporu. (…)
Glas Gorenjske, 30. aprila 1969
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.s in arhiv Gorenjskega glasu
