Slabo in neusklajeno delovanje sedanje ameriške administracije se je spet razgalilo pred mednarodno javnostjo, tokrat pri vprašanju umika dva tisoč vojakov iz Sirije, ki ga je pred tremi tedni napovedal predsednik Donald Trump. Njegov svetovalec za državno varnost John Bolton je namreč minuli konec tedna med obiskom Izraela dejal, da se ZDA ne bodo umaknile, dokler ne bo jasno, da se Islamska država (IS) ne more več postaviti nazaj na noge, in dokler ZDA ne dobijo zagotovil Turčije, da v svoji načrtovani ofenzivi v Siriji ne bo napadala ameriških zaveznikov med uporniki, kamor Washington prišteva tudi Kurde, ki pa so za Ankaro teroristi. Očitno se je v Trumpovi administraciji uveljavilo stališče večine predsednikovih sodelavcev, da ne bi bilo dobro hiteti z umikom ameriških specialcev iz Sirije.
»Bolton je zagrešil resno napako«
Bolton, ki je tudi dejal, da Turki v Siriji ne bi smeli izvajati vojaške akcije, ki je niso povsem uskladili z ZDA in je te ne sprejemajo povsem, pa je očitno močno stopil na žulj turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Ta je namreč včeraj v govoru v parlamentu neobičajno ostro in osebno napadel svetovalca ameriškega predsednika za nacionalno varnost. Dejal je, da je Bolton s svojimi izjavami zagrešil resno napako, ko je postavljal pogoje turške vojaške navzočnosti v Siriji po ameriškem umiku. »Boltonove izjave v Izraelu so nesprejemljive. Tega ne morem pogoltniti,« je v parlamentu dejal Erdogan. »Zagrešil je resno napako. Če razmišlja tako, je v veliki zmoti. Ne bomo sklepali kompromisov,« je rekel turški predsednik.
Bolton je bil včeraj na že prej predvidenem obisku Ankare in se je hotel srečati z Erdoganom, a je ta to zavrnil. Tako se je pogovoril samo z Erdoganovim svetovalcem Ibrahimom Kalinom in zatem ni imel napovedane novinarske konference. Erdogan je Boltonu v govoru neposredno kljuboval tudi z napovedjo, da se bo vojaški poseg turške vojske proti »teroristom« iz kurdske Ljudske zaščitne milice (YPG) na severu Sirije začel kmalu. ZDA pa je pozval, naj Turčiji izročijo svoja vojaška oporišča v Siriji, ko se bodo umaknile.
Turčija vidi v YPG grožnjo lastni varnosti, ker je ta tesno povezana z Delavsko stranko Kurdistana, odporniškim gibanjem turških Kurdov. Avtonomija sirskih Kurdov pa bi dodatno spodbudila separatizem 15 milijonov turških Kurdov. Vendarle pa Ankara potrebuje odobritev ZDA in Rusije za vojaško posredovanje proti sirskim Kurdom. Te odobritve iz Washingtona torej ni, pa tudi iz Moskve se je decembra turška delegacija vrnila praznih rok, potem ko je zahtevala prevlado v zraku na severu Sirije in na kopnem v pasu 30 kilometrov od meje s Turčijo. Tako je ofenziva proti YPG vse manj verjetna.
V igri zbliževanje ZDA s Turčijo
Ko je Trump 19. decembra nepričakovano oznanil, da se bo 2000 ameriških specialcev takoj začelo vračati domov, so ga mnogi obtoževali, da je nesramno izdal Kurde in jih prepustil na nemilost Turčiji. Vendar nekateri analitiki menijo, da bi se ZDA s tem, ko bi sirske Kurde prepustile Turčiji, spet zbližale z Ankaro, ki se v zadnjih letih povezuje z Rusijo in Iranom. Bolton pa naj bi zanemarjal ta strateški interes ZDA za zavezništvo z državo, ki ima 80 milijonov prebivalcev in ki leži med Sredozemljem, Evropo, Rusijo, Bližnjim vzhodom in Iranom, medtem ko je sirskih Kurdov 2 milijona, vodijo pa jih levičarji iz YPG. Za Boltona, ki je velik nasprotnik Irana in dunajskega jedrskega sporazuma s Teheranom, je prisotnost ameriških specialcev na severovzhodu Sirije pomembna predvsem zaradi številnih iranskih vojakov in prostovoljcev v Siriji.
