Ta norost se mora nehati. S temi besedami je londonski večernik Evening Standard danes komentiral najnovejšo brexitsko zmedo. Na predvečer nove parlamentarne razprave o izstopu iz EU, ki naj bi jo poslanci prihodnji torek kronali z glasovanjem o novembra sklenjenem ločitvenem sporazumu, ni bilo jasno, ali bo razpravo začela premierka Theresa May, kot veleva tradicija. Prevladuje pa ocena, da poslancem ne more povedati nič novega in nič takšnega, kar bi vplivalo na njihova stališča do njenega brexitskega sporazuma, zaradi katerih je sredi decembra po večdnevni razpravi v zadnjem trenutku odložila predvideno glasovanje. Uradno je to storila zato, da bi od EU dosegla dodatna zagotovila, zlasti o tako imenovani varovalki, posebnem dogovoru o ohranitvi odprte meje med Severno Irsko in Irsko, ki bo bodoča meja med Britanijo in EU. V resnici pa se je za odlog glasovanja odločila, ker se je ustrašila poraza. Laburistična opozicija ogorčeno pravi, da bi bilo nezaslišano, če Mayeva na začetku nove razprave poslancev ne bi seznanila s tem, kaj je dosegla po odlogu decembra predvidenega glasovanja. Še v ponedeljek je namreč govorila o »premikih v EU«.

Pa to še ni vse. Še pred začetkom današnje brexitske razprave se širijo govorice, da Mayeva spet načrtuje ali odložitev glasovanja ali nekakšno neprimerljivo pogojno glasovanje: poslanci naj bi glasovali o sporazumu z EU, izid glasovanja pa naj bi veljal samo, če bi potem EU pristala na to, kar naj bi Mayeva zahtevala. Posebno v zvezi z varovalko. To naj bi zmanjšalo poslansko nasprotovanje njenemu brexitu in ji dalo več časa za dosego popuščanja pri EU.

Panične priprave

Časa za sporazumni odhod pa je vse manj. Ni skrivnost, da vodilni zagovorniki odhoda iz EU brez sporazuma, tako imenovani brexitirji, v konservativni stranki sanjajo o tem, da bi Mayevi zmanjkalo časa. Danes jim je te sanje razblinila skupina konservativnih protibrexitskih poslancev, ki so podprli dopolnilo opozicijskih strank k vladnemu predlogu zakona o financah, kar se britanskim vladam ne dogaja. Dopolnilo bi omejilo porabo za nesporazumni odhod. Dodatna sredstva zanj bi moral odobriti parlament. Za dopolnilo so glasovali 303 poslanci, proti 296. To je bilo prepričljivo opozorilo Mayevi, da bodo blokirali njen morebitni poskus nesporazumnega odhoda iz EU. Mnogi namreč sumijo, da je to njen tako imenovani načrt B, ker se na vseh ministrstvih nenadoma panično pripravljajo na odhod iz EU brez sporazuma, kot bi se pripravljali na vojno. Ministrstva naj bi kupovala hladilnike, tovornjake, trajekte…

Po drugi strani se širijo govorice, da se vlada po tihem pogovarja z EU o odlogu datuma izstopa. Minister za brexit Stephen Barclay je dejal, da namerava vlada »zapustiti EU 29. marca, kot je predvideno«, ni pa zares zanikal govoric o načrtovanju odloga brexita. Francoska ministrica za Evropo Nathalie Loiseau je na vprašanje britanskih novinarjev o tem odgovorila, da jih britanske oblasti še niso zaprosile za odlog, pomenljivo pa dodala, da Irska ne bi imela nič proti. Irska pa ima veliko besede pri brexitskem stališču EU.