Spremljanje porabe energije v gospodinjstvih je ena izmed aktivnosti, ki jo izvajajo v okviru projekta Clear 2.0, pri katerem kot partner sodeluje tudi Zveza potrošnikov Slovenije oziroma njen inštitut za potrošniške raziskave MIPOR. V projektu sodelujejo gospodinjstva z različnih koncev Slovenije, ki so sodelovala tudi v raziskavi o trajnostni rabi energije. Ta je med drugim pokazala, da je ključni motiv za trajnostno in varčnejšo rabo energije v gospodinjstvih prihranek, glavne ovire pa neudobje, povezano s spremembo bivalnih navad, in stroški naložb v rabo obnovljivih virov.
Meritve v šestih državah
V konzorciju projekta poleg Evropske potrošniške organizacije (BEUC), Mednarodne organizacije za potrošniške raziskave in primerjalno testiranje (ICRT) ter slovenske potrošniške organizacije sodeluje še pet evropskih iz Belgije, Italije, Portugalske, Španije in Češke, kjer bodo prav tako spremljali, kako učinkovito v tamkajšnjih gospodinjstvih porabljajo energijo. Na podlagi rezultatov meritev v skoraj 600 gospodinjstvih šestih evropskih držav bodo po treh mesecih potrošnikom svetovali, s katerimi organizacijskimi ukrepi (sprememba bivalnih navad) in naložbami (nakup novega gospodinjskega aparata, na primer) bi lahko zmanjšali porabo energije in kolikšni prihranki bi se jim obetali v primeru izvedbe predlaganih ukrepov.
Priložnosti za varčevanje z energijo dovolj
Priložnosti za varčevanje z energijo je v vsakem domu več kot dovolj. Za primer vzemimo razsvetljavo: če bi v gospodinjstvu, ki za razsvetljavo na leto porabi 850 kilovatnih ur, vse žarnice in varčne sijalke zamenjali z LED-sijalkami, bi se poraba elektrike zmanjšala na približno 250 kilovatnih ur na leto. Vsaka kilovatna ura manj pa pomeni tudi manjši izpust ogljikovega dioksida. Z zamenjavo starega hladilnika z najbolj učinkovitim na trgu lahko letno porabo elektrike zmanjšamo tudi za več kot 400 kilovatnih ur, z zamenjavo starega steklokeramičnega kuhalnika z energijsko varčnejšim indukcijskim za približno 170 kilovatnih ur, z zamenjavo potratnega pralnega stroja pa za okoli 150 kilovatnih ur. Pri pranju perila lahko sicer največ prihranimo, če peremo pri nižjih temperaturah, saj se največ energije porabi za segrevanje vode. V marsikaterem slovenskem gospodinjstvu sanitarno vodo še vedno segrevajo električni grelniki. Za potrebe povprečne štiričlanske družine potrebujemo 80-litrski grelnik in potraten lahko na leto porabi tudi precej več kot 2000 kilovatnih ur. Če si naložbe v nov, energijsko varčnejši grelnik ne moremo privoščiti, bomo porabo občutno zmanjšali že s preprostimi organizacijskimi ukrepi (izklapljanje grelnika v času visoke tarife ali kadar nas ni doma in tople vode ne potrebujemo).
Z varčno porabo do četrt manj stroškov
Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi okrog 4000 kilovatnih ur električne energije na leto, tista, ki z njo ravnajo varčno, pa tudi četrtino manj. Z odgovornim ravnanjem in zavedanjem, da energija ni nekaj samoumevnega in ni vedno (odvisno od vira) na voljo v neomejenih količinah, povečamo tudi kakovost življenja in bivanja, saj prispevamo k zmanjšanju toplogrednih plinov, ki nastanejo ob delovanju električnih naprav in pri proizvodnji električne energije.
Vir: www.zps.si
