Brazilski minister za pravosodje in splošno varnost Sergio Moro je na prošnjo guvernerja zvezne države Ceará minuli konec tedna v glavno mesto te države Fortalezo napotil 300 pripadnikov militarizirane zvezne policije, da bi zajezili vandalizem in napade na banke, trgovine, šole ter požiganje avtobusov in stavb javne uprave. V nasilnih izgredih, ki so izbruhnili sredi prejšnjega tedna, so pripadniki kriminalnih tolp v dveh dneh zažgali okoli 20 avtobusov javnega prometa, več bencinskih črpalk, streljali na zgradbe bank in ropali trgovine. Večina trgovin in mnoge šole so bile zato primorane zapreti vrata, prebivalstvo pa je ostalo doma. Deluje samo še tretjina javnega avtobusnega prometa in še ta s policijskim spremstvom. Za zdaj poročajo o aretacijah petdesetih kriminalcev.
Ceará na skrajnem vzhodu Brazilije je ena najnasilnejših zveznih držav. Ker je za tihotapce mamil ena pomembnejših točk na poti proti Afriki in od tam v Evropo, je Fortaleza s še trinajstimi drugimi priobalnimi mesti pogosto prizorišče oboroženih spopadov med rivalskimi kriminalnimi združbami. Po podatkih nevladnih organizacij je 2,6-milijonska Fortaleza s 84 umori na 100.000 prebivalcev med najnevarnejšimi mesti na svetu. Že marca lani so se vneli hujši spopadi med tamkajšnjimi tolpami, povod za tokraten izbruh nasilja pa naj bi bili strožji ukrepi v tamkajšnjih zaporih, ki jih je sprejel levo usmerjeni guverner Ceare in član Delavske stranke Camilo Santana, da bi vodjem kriminalnih združb za zapahi omejil dejavnost v zaporih in zunaj njih. Predsednik države Jair Bolsonaro je sicer napovedal boj nasilju z obljubo imunitete pripadnikom policije za uboje kriminalcev in s sprostitvijo prodaje orožja.
Ideološko čiščenje javne uprave
Čeprav je napotitev zveznih policijskih enot v zvezne države v Braziliji nekaj običajnega, pa bo ta primer pokazal, kako bo videti sodelovanje med novo skrajno desno vlado in guvernerji, ki imajo člansko izkaznico osovražene Delavske stranke (PT). Bolsonaro je namreč konec tedna naznanil začetek lova na čarovnice v javni administraciji: vsem funkcionarjem in javnim uslužbencev, ki so člani PT ali drugih levičarskih strank ali istospolno usmerjeni, grozi odpustitev. Vodja vladnega kabineta Onix Lorenzoni je pred dnevi že napovedal, da bo odpuščenih prvih 300 javnih funkcionarjev, ker je potrebno »čiščenje hiše«.
Videti je, da rek, po katerem se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, ne drži za Bolsonara, ki ga nemalo analitikov primerja s Hitlerjem. Od 1. januarja, ko je nastopil mandat, izvaja program »ideološkega čiščenja« javne uprave, prepričan, da neoliberalizem ni ideologija, marveč naravno stanje. Naslednji ukrepi so zmanjšanje minimalne plače, dvig upokojitvene starosti, deregulacija in omejitev delavskih pravic, privatizacija, popolna odprtost trga in odstop od prostotrgovinskega sporazuma Mercosur. Ekonomski in finančni program načrtuje skrajno neoliberalni minister Paulo Guedes, ki za zmanjšanje javnofinančne luknje, velike 33 milijard evrov, in zunanjega dolga, ki presega 77 odstotkov BDP, predlaga splošno privatizacijo, poenostavitev davčnega sistema ter reformo zdravstva in socialnega varstva.
Med Bolsonarovimi prioritetami je tudi podreditev zemljišč, ki so pod samoupravo domorodnih skupnosti, ministrstvu za kmetijstvo. Ta ozemlja namerava skrčiti, da bodo kapitalsko bolj koristna, ne oziraje se na človekove pravice in potrebe ohranjanja pragozda. Gre za okoli 15 odstotkov brazilskega ozemlja, pretežno amazonskega pragozda, ki vzbuja velike apetite domačemu in tujemu kapitalu, povezanemu z agrarno, živinorejsko in lesno industrijo ter rudarstvom.
