Gasilska zveza Šentjernej šteje deset prostovoljnih gasilskih društev, ki skrbijo za območje med Kostanjevico na Krki na vzhodu in Novim mestom na zahodu ter Krko na severu in Gorjanci na jugu, pri čemer se srečujejo tako s poplavami kot tudi z gozdnimi požari in plazovi, pojasnjuje poveljnik zveze Jože Grubar.
»V občini imamo tudi veliko mizarsko podjetje s 450 zaposlenimi, pa tovarno vojaške opreme, obrat tovarne zdravil in še cel kup drugih podjetij. Temu primerno bi morali biti tudi opremljeni. Vedno smo prvi na intervenciji, gremo ob bok policiji in civilni zaščiti, a dejstvo je, da smo zelo 'podhranjeni',« opozarja Grubar. »Razvoju gospodarstva smo v preteklih letih še nekako sledili, toda gasilski domovi so bili pred pol stoletja grajeni za tedanje potrebe, za današnjo tehnologijo pa so bistveno premajhni.«
Pod (primerno) streho le eno vozilo
Največje med desetimi društvi domuje v gospodarsko razvitem Šentjerneju in šteje okoli 170 članov, od tega je slaba polovica operativcev. V garaži domačega gasilskega doma je prostora le za eno vozilo, zato v njej hranijo »najdragocenejšo« gasilsko cisterno, ki pa jo je treba parkirati sila previdno, z »zloženimi« stranskimi ogledali in na centimeter natančno. Z obeh strani je podest, širok kakšnega pol metra, na stenah visijo gasilske obleke, na policah čakajo čelade. V tem ozkem prostoru se člani, ki odhajajo na intervencijo, na hitro opremijo, pri tem pa dobesedno stopajo drug čez drugega. Za kakšna izobraževanja, usposabljanja ali predavanja v stavbi enostavno ni prostora. Čoln in še nekaj drugih vozil in opreme hranijo v pomožnem, neogrevanem in vlažnem gospodarskem poslopju oziroma drvarnici, ki je za vzdrževanje takšnih vozil povsem neprimerna.
»Samo zaščitna obleka, denimo, stane okoli 800 evrov, po zakonodaji bi celo moral vsak operativni gasilec imeti svojo, pa je seveda nima. Da ne omenjamo cene vozil, čolna, motornih žag in vsega drugega. Gre za tisoče evrov,« opisuje Grubar, sicer član prostovoljnega društva Gorenje Vrhpolje. V letu 2017 je pristojni inšpektor ugotovil, da je zaščitnim oblekam šentjernejskih gasilcev potekel rok uporabe in jih ne bi smeli uporabljati. »Toda kaj naj naredimo? Naj ne gremo na intervencijo?« se ob tem sprašuje Grubar.
Pogovori o novi lokaciji
Po besedah predsednika šentjernejskega društva Gregorja Kosa se v občini že več kot desetletje pogovarjajo o novem, večjem gasilskem domu. Prvo idejno zasnovo so predstavili že leta 2007, a je bil po mnenju tedanjega vodstva občine predvideni objekt prevelik, zato so ga pomanjšali, pojasnjuje.
»A če bi upoštevali današnje potrebe, bi bil že objekt po prvotni zasnovi premajhen. Težava je, da obstoječe zemljišče ne omogoča tako velikih pritličnih prostorov, kot bi jih potrebovali, ampak zgolj gradnjo v višino, kar pa za seboj potegne velike stroške.« Poleg tega je po Kosovih besedah statični pregled ob zadnji dograditvi objekta in poglobitvi garaže leta 2000 pokazal, da poseg v konstrukcijo ali dograjevanje objekta zaradi varnosti ni več mogoče.
Zato se z občino že dogovarjajo o novi lokaciji, predvidoma na robu Šentjerneja. Kos predvideva, da bi šentjernejski občinski svet o tem lahko razpravljal že v kratkem, a hkrati je jasno, da občina sama projekta finančno ne bo zmogla. Po Kosovih besedah bi takšen objekt stal vsaj 750.000 evrov. »Če bodo svetniki nasprotovali novi lokaciji, bomo pač rešitev iskali na sedanji, vendar to pomeni zgolj kratkoročno rešitev. A ukrepati moramo, saj se v takšnih prostorih ne da delati, zaradi neprimernega shranjevanja pa tudi oprema hitreje propada in posledično so stroški večji.«
Obnove gasilskih domov na plečih občin
Kot je ob nedavnem obisku v Šentjerneju dejal Darko But z Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, podobna problematika pesti gasilce v večjem delu Slovenije. »Dejstvo pa je, da na ravni države nimamo pravne podlage za sofinanciranje gasilskih domov, saj je to stvar lokalne skupnosti. Občine sicer vsako leto dobijo 70 odstotkov denarja iz požarnega sklada, a je ta namenjen nabavi opreme.«
Kot je dodal, naj bi v novi finančni perspektivi vendarle poskušali doseči korak naprej, da bi lahko sredstva črpali tudi za sanacijo gasilskih domov. Toda, kot je opozoril, bo to šele po letu 2020 ali celo po letu 2022. Po njegovih besedah se uprava sicer zavzema za gradnjo skupnih reševalnih centrov, saj je, kot pravi, zelo pomembno, da se enote, ki posredujejo, dobro poznajo med seboj in delujejo čim bolj usklajeno.
