Lunarna sonda brez posadke Chang'e 4, ki so jo poimenovali po kitajski mitološki boginji Lune, je v kraterju Aitken blizu Luninega južnega pola pristala ob 3:26 po srednjeevropskem času.

To je že drugi pristanek kitajske sonde na Luni, vendar prvi na temni strani. Leta 2013 je namreč na Luni pristala sonda Yutu, a se je po zgolj nekaj tednih zaradi tehnične napake pokvarila. Za razliko od Lunine strani, ki je vidna z Zemlje in ponuja veliko površin za pristanek, je temna stran Lune precej bolj gorata. Krater Aitken je znan po svojem skalnatem in kompleksnem površju, zato je bil njen pristanek precejšen izziv.

Kitajski mediji so pristanek sonde na Luni označili za pomemben mejnik pri raziskovanju vesolja. Nekaj minut po pristanku je sonda na Zemljo poslala prve fotografije, na katerih je videti površje Lune, poročajo tuje tiskovne agencije.

Glavni namen je preučevanje Lunine strukture

Sonda je v vesolje poletela 7. decembra lani s kitajskega izstrelišča Xichiang na nosilni raketi Dolgi pohod 3B. Opremljena je z instrumenti za preučevanje geološke zgradbe Lune.

Oblasti poročajo, da bo na Luninem površju opravila meritve terena in mineralne sestave površja. Zanima jih tudi to, kako je nastal gigantski krater Aitken, poimenovan po ameriškem astronomu Robertu Grantu Aitkenu, kjer je sonda pristala. Znanstveniki namreč menijo, da je krater nastal ob velikanskem trčenju precej v začetku Luninega časa. Ker je takrat na površje prišlo veliko kamnin iz notranjosti, bi lahko Chang’e 4 prispevala nove podatke o nastanku Zemljinega naravnega satelita.

Da bi s sondo lahko komunicirali, so morali v Lunino orbito poslati satelit

Kitajska se je na pristanek na temni strani Lune pripravljala več let. Največji izziv je bila komunikacija s sondo, saj na temni strani Lune ni nobene neposredne povezave s signali. Maja 2018 so tako v Lunino orbito izstrelili satelit Queqiao (slo. »sračji most«), z namenom, da bi ta služil prenašanju podatkov med izstreljeno sondo in Zemljo.

Ker na Luni potekajo velika temperaturna nihanja, so morali razviti takšno sondo, da bi to prenesla. Ker dan na Luni traja precej dlje kot na Zemlji, skupno 28 zemeljskih dni oziroma skoraj cel mesec, je obdobje dneva in noči precej daljše in bolj ekstremno. V času svetlobe se živo srebro povzpne do 127 stopinj Celzija, v času noči pa pade kar do minus 173 stopinj Celzija.

Prihodnje leto naj bi Kitajska v vesolje izstrelila naslednjo sondo Change'e 5, ki naj bi na Luni zbrala vzorce in jih prinesla nazaj na Zemljo.

Do leta 2030 Kitajci načrtujejo na Luno poslati tudi človeka

Z uspešnim pristankom na temni strani Lune Kitajska skuša stopiti ob bok dveh največjih vesoljskih velesil, ZDA in Rusije, ali pa jih celo preseči. Peking za vesoljski program namenja milijone in namerava do leta 2022 postaviti svojo vesoljsko postajo, po poročanju svetovnih medijev pa do leta 2030 na Luno poslati človeško posadko.

Prve posnetke temne strani Lune je leta 1959 uspelo pridobiti tedanji Sovjetski zvezi, na njeni površini pa vse do danes ni pristala še nobena sonda.

sonda vesolje Kitajska Luna temna stran Zemlja Chang'e 4 Aitken krater Xichiang