»Z vzponom na vrh, ki ga sama nista mogla doseči, hočeva počastili spomin na njiju.« Furdikin soprog je leta 2013 preminil na 8850 metrov visoki gori, medtem ko je tujim plezalcem pritrjeval vrvi. Njena prijateljica pa je ovdovela leta 2014. Soprog je 18. aprila tistega leta umrl v katastrofalnem plazu pod ledenim slapom Khumbu, ki je pod sabo pokopal 16 šerp, ko so pred začetkom alpinistične sezone opremljali poti z vrvmi za petične goste. Šestintridesetletna Nima je zatrdila, da sta uspešno zaključili višinske priprave in se že spopadli z dvema nižjima vrhovoma. V Nepalu najdemo kar osem od štirinajstih najvišjih gor na svetu. Everest se razteza na meji med Nepalom in Kitajsko, njegov vrh je mogoče doseči z obeh smeri, od prvega uspešnega vzpona na slovitega osemtisočaka, ki so ga zabeležili leta 1953, pa se je nanj povzpelo že 4833 ljudi. Uspehu prvih plezalcev Edmunda Hillaryja in šerpe Tenzinga Norgaya je sledilo približno 500 žensk. Dvainštiridesetletna Furdiki je izpostavila tudi hudo stisko, ki jo je družini prizadejala smrt moža. »A moje življenje se tedaj ni končalo,« je izjavila mati dveh otrok. »Sporočilo najine odprave je, da so vdove lahko kos še tako težavnim preizkušnjam.« Himalajski nosači zaslužijo od 2200 do 4400 evrov na sezono, kar je desetkrat več od povprečnega nepalskega letnega zaslužka. Zato je tvegano delo nosača zelo zaželeno. A je njihova zavarovalnina za primere nesreč praviloma sramotno nizka. Leta 2014 je BBC poročal, da nepalska vlada svojcem ponesrečenih šerp ponuja pičlih 290 evrov.

Ljudje v objektivu alpinizem šerpe Himalaja Nepal Everest