Po padcu temperatur lahko pričakujemo povečanje respiratornih obolenj, opozarjajo v sekciji za preventivno medicino (SPM) pri slovenskem zdravniškem društvu. Okužbe z respiratornimi virusi sicer večinoma minejo brez posebnosti, vendar moramo biti pozornejši pri ogroženih skupinah – pri njih je večje tveganje za nepredvidene zaplete. Najbolj ogroženi so dojenčki in majhni otroci, pa tudi starejši.
Strokovnjaki hkrati poudarjajo, da v eni sezoni lahko večkrat zbolimo zaradi enakega virusa, saj telo ne vzpostavi dovolj visoke imunosti. Prav tako se respiratorna obolenja lahko ponavljajo zaradi velike količine različnih virusov in več genotipov istih virusov.
Respiratorni sincicijski virus
Največ okužb dihal lahko pričakujemo pozimi, čeprav lahko tako imenovana sezona traja vse do pozne pomladi, odvisno od vremenskih razmer. Največ okužb z respiratornimi virusi v Sloveniji je med novembrom in majem. Med okužbami z respiratornimi virusi strokovnjaki pričakujejo predvsem porast okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Ta virus je razmeroma pogost, saj se z njim v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri majhnih otrocih je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti), pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov), laringotraheitisa in vnetja srednjega ušesa.
Kdo je bolj ogrožen za hujši potek bolezni
Za odrasle in večino zdravih otrok okužbe z respiratornimi virusi ne predstavljajo večjega problema, saj prehlad večina preboli brez posledic. Pri ogroženih skupinah pa je ob okužbi z RSV večja verjetnost hujšega poteka bolezni. Pri težjem poteku okužb z RSV je v primerjavi z ostalimi virusi daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika.
Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, vodja enote za intenzivno nego in terapijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, poudarja, da so dejavniki tveganja za težak potek okužbe pri otrocih, mlajših od pet let, nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje ter prenatrpanost prostorov. Pomembni so tudi socialni dejavniki, kot so nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere. Pomembno težji potek imajo okužbe dihal tudi pri otrocih s kroničnimi boleznimi, zlasti to velja za prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (downov sindrom). Med zaščitnimi dejavniki pa so zelo pomembna dojenje in cepljenja, tako otrok kot nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (na primer nedonošenčke) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom.
Po prehladu ne razvijemo imunosti
Po navedbah prof. dr. Miroslava Petrovca, predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je možno, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, denimo RSV, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati pa je virusov, ki povzročajo podobna prehladna obolenja, zelo veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat na leto, jih do konca življenja ne bi izčrpali. Razlog za to je v tem, da se virusi spreminjajo, nastajajo vedno novi in krožijo med populacijo. Respiratorni virusi torej niso težava le za otroke, ampak za vso populacijo.
Preventivni ukrepi
Helena Mole, specialistka pediatrije, poudarja pomen ustreznih preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja okužb. Že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov (v zimskem času), če so denimo starejši sorojenci v prvem letu v domačem varstvu.
Manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne pozneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini. Veliko pa lahko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in z milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana, so še sporočili pri sekciji za preventivno medicino pri slovenskem zdravniškem društvu.
