Priznati moramo, da se še pred kratkim glede udobja s tem ne bi strinjali, z vsem drugim pač, a po zadnji izkušnji z BMW serije 5 in audijem A6 zdaj temu tudi sami v celoti prikimavamo. Kaj dosti več, sploh tisti, ki iz takega ali drugačnega razloga ne delimo vsesplošnega navdušenja nad športnimi terenci, od avta z vidika vozniškega udobja namreč že težko pričakujemo. Podprta z odličnima 3-litrskima dizelskima šestvaljnikoma z 265 (BMW) konji (195 kilovati) oziroma 286 (audi) KM (210 kW), ki sodelujeta vsak s svojim 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom, je vožnja z njima izjemno prijetna, udobna, varčna (BMW nam je porabil 7,8, audi 7,5 litra goriva na 100 kilometrov) in neverjetno tiha, celo sproščujoča. Za to poskrbita odlični vzmetenji, ki se prilagajata tudi v odvisnosti od izbire voznega programa, sta pa kljub obilici moči in odzivnosti motorjev, o kateri pričata tudi podatka o pospeških do stotice (5,4 sekunde pri BMW in 5,5 pri audiju), to vendarle preveč »gosposka« avtomobila, da bi z njima na primer »polagali« ovinke. Pa čeprav se tudi tega ne bi branila. In ko smo že pri pospeševanju, dodajmo še, da glede tega vse skupaj bolj gladko poteka pri BMW. Pri A6 se nismo mogli znebiti občutka, da ob močnejšem pritisku stopalke za plin reakcija ni tako hipna kot pri tekmecu. Kot da je med pritiskom in dejansko reakcijo krajši zamik, med katerim motor sicer spusti »rjoveč« zvok pripravljenosti na akcijo, ki pa se s premikom avta dejansko »zgodi« kak trenutek kasneje.
K dobremu počutju za volanom seveda vplivata tudi do zadnje malenkosti, do zadnjega šiva in koščka usnja urejena delovna prostora. Pri čemer pa se medsebojno vseeno razlikujta. Težko bi rekli, da je audijev sodobnejši, je pa zagotovo bolj futurističen. Pri Audiju so tako tudi v A6 opustili upravljanje infozabavnega sistema in drugih funkcij s pomočjo vrtljivega gumba, prav tako so se odpovedali domala vsem fizičnim stikalom. Voznik si tako zdaj pomaga z dvema za dotik občutljivima zaslonoma, tretji zaslon pa je še za volanskim obročem in omogoča številne različne načine prikaza vseh mogočih podatkov. Glede tega je »petica« precej bolj klasična, a obenem, kakor koli obrnemo, še vedno priročnejša za uporabo. Vrtljivi gumb je med vožnjo pač še vedno izbira, ki je najbolj varna in najhitrejša, je pa res, da se ne bi pritoževali, če bi imel tudi BMW tako kot audi ploščo z digitalnimi merilniki hitrosti in vrtljajev, torej tisto za volanom, bolj prilagodljivo, z več informacijami. In še nekaj »vzame« na pogled sicer zagotovo najbolj atraktivna notranjost v razredu ta hip – spodnji zaslon namreč zasede celoten prostor, ki je večinoma namenjen največji »odprti« odlagalni površini v avtomobilu. Kar pomeni tudi, da prostora za odlaganje denarnice, ključev, telefona in podobnih drobnarij v A6, v primerjavi z BMW, zmanjka zelo hitro…
Stereotipno bi dejali, da po tovrstnih avtomobilih posegajo bogati poslovneži, ki so veliko na poti in se veliko vozijo sami. A tudi če se jim pridružijo kakšni poslovni partnerji, sploh pa če na kakšno popoldansko aktivnost zapeljejo otroke, bodo oboji na zadnji klopi teh 4,94 metra dolgih avtomobilov imeli dovolj prostora in bodo predvsem uživali v zelo udobnih sedežih, v 530-litrskih prtljažnikih pa ga bo dovolj tudi za njihove kovčke ali torbe. Kar pa vseeno malo ujezi, sta ceni. Pa ne začetni, 69.650 za »petico« in 71.910 evrov za »šestico«, temveč tisti z dodatki, s katerimi prva pri testnežu prebije 100 tisočakov, druga pa se ustavi tik pod to magično mejo. Saj tudi za navedeni osnovni ceni kupec dobi veliko, predvsem z varnostnega vidika, a vrhunski izkušnji, kot smo ju bili deležni sami, sta bili plod celotnega paketa, z vsemi dodatki. Med njimi pa najdemo tudi takšne reči, ki bi enostavno morale biti serijske, ki so takšne ne nazadnje že pri kakšnih avtomobilih bistveno nižjih razredov. A tudi to je pač del strategije, zaradi katere so premijske znamke tako uspešne. Več pa v sklepu.
