Rick Morrissey. Ime, ki pri nas veliki večini verjetno ne pove nič. Naj pomagamo: gre za športnega kolumnista iz Chicaga, ki pa je bolj kot s katero izmed svojih kolumn »zablestel« zaradi dogodka v povezavi z eno izmed njih. Spisal jo je leta 2007 za Chicago Tribune in se v njej z vsemi topovi spravil na košarkarja Chicaga, novinca v ligi NBA Joakima Noaha, za katerega je kratko malo zapisal, da ne zna igrati košarke. Ter dodal, da bo, če se v treh sezonah izkaže drugače, požrl svoje besede. Dobesedno. »Prišel bom na trening, tale zapis 'začinil' z omako, in ga pojedel,« se je pridušal. No, naposled je natanko to storil še celo leto prej, saj ga je Noah že v dveh prepričal, da se je motil. Novembra 2009 se je prikazal na treningu Chicaga in na presenečenje prisotnih, vključno z Noahom, zvil časopisno stran s svojo kolumno, jo »začinil« z omako in jo – pojedel.
Na prvi pogled omenjeni dogodek z današnjim finalom svetovnega klubskega nogometnega prvenstva nima neposredne povezave. A po drugi strani smo prepričani, da bi si podobno drznili napovedati številni nogometni kolumnisti in komentatorji. Da bi, če gigant Real Madrid ne premaga palčka Al Aina, pojedli svoje zapise s takšno napovedjo. Še več, kraljevi klub je tako velik favorit, da je pred finalom pravzaprav bolj realno kot vprašanje zmagovalca verjetno tisto, s kakšno razliko bodo Madridčani osvojili svoj tretji zaporedni in skupno četrti naslov svetovnega klubskega prvaka. Z njim bi na večni lestvici tega tekmovanja sami zasedali prvo mesto (pred Barcelono s tremi), ki pa ga, če tem naslovom dodamo še tiste iz predhodnika klubskega svetovnega prvenstva, medcelinskega pokala, s skupno šestimi naslovi svetovnega prvaka že tako in tako zasedajo (pred AC Milanom s štirimi).
Za Al Ain četrta, za Real druga
Jasno, svoj načrt imajo kljub vlogi popolnega »avtsajderja« tudi nogometaši Al Aina. Ne nazadnje so jih vsi že vnaprej odpisali tudi pred polfinalno tekmo proti južnoameriškemu prvaku River Plateu, pa so ga senzacionalno izločili po streljanju enajstmetrovk. Po strelih z bele točke so bili pred tem uspešni tudi v prvem krogu proti prvaku Oceanije Wellingtonu, medtem ko so v drugem gladko, s 3:0, ugnali afriškega prvaka Esperance de Tunis. Al Ain je obenem postal tudi šele tretji klub v zgodovini, ki na turnirju ni nastopil v vlogi celinskega prvaka, temveč državnega prvaka države gostiteljice, pa se mu je uspelo uvrstiti v finale. Pred njim je to leta 2013 uspelo maroški Raji Casablanca, ki je v finalu z 0:2 klonila proti Bayernu, pred dvema letoma pa japonski Kashimi, ki jo je Real Madrid šele po podaljšku premagal s 4:2.
»Jasno je, da je že finale za naš klub neverjeten dosežek. Zavedamo se, da nas čaka ekstremno težka tekma, a vseeno ciljamo na zmago. Najtežje bo zaradi tega, ker bo to za nas že četrta tekma v kratkem času, dvakrat smo igrali tudi podaljšek, kar bi znalo vplivati na našo fizično moč,« pravi prvi zvezdnik arabskega kluba, Šved Marcus Berg, ki je torej opozoril na še eno dodatno prednost tekmeca – ta je, da bo finale zanj po gladki zmagi v polfinalu, v katerega je bil uvrščen avtomatsko, proti azijskemu prvaku Kashimi (3:1) šele druga tekma turnirja.
Finalisti na pripravah v Čatežu
Prav omenjeni švedski nogometaš pa je med drugim še en dokaz, ki priča o nepredstavljivih razlikah med obema finalistoma. S 4,5 milijona evrov je namreč igralec z daleč največjo tržno vrednostjo svojega kluba, medtem ko je povprečna vrednost nogometašev dobrega pol milijona – pri Realu se medtem ta številka ustavi pri kar 40 milijonih višje (40,5 milijona evrov). »Al Ain me ne skrbi, vseeno pa pričakujem, da se nam bodo odločno postavili po robu. Do finala so premagali tri spoštovanja vredne nasprotnike, zato bomo vsekakor tekmo vzeli maksimalno resno,« je pred tekmo napovedal trener Reala Santiago Solari.
Ta naj bi na igrišče poslal enako začetno enajsterico kot v polfinalu, tudi na poti do naslova svetovnega prvaka pa se ni mogel izogniti govoricam o morebitnem nasledniku, ki so vseskozi glasne, kljub temu da je pred kratkim z Realom podpisal pogodbo do konca junija 2021. Med kandidati, ki bi po koncu sezone prevzeli vodenje kraljevega kluba, se je kmalu po prekinitvi pogodbe z Manchestrom Unitedom tako vnovič pojavil Jose Mourinho, bolj verjetna pa se zdi opcija, po kateri bi v Real prišel zdajšnji trener Juventusa Max Allegri, ki bi ga v Torinu v tem primeru nadomestil nekdanji trener Reala Zinedine Zidane. Precej bolj medtem po uvrstitvi v finale uživa Solarijev kolega na klopi Al Aina Zoran Mamić, ki je kakopak postal nacionalni junak. Kot zanimivost pa naj omenimo še, da se je zgodba o uspehu arabskega kluba začela pisati v Sloveniji, saj je bil Al Ain avgusta letos s prvo in drugo ekipo na daljših pripravah v Čateških toplicah.
