»Na čustvih temelječa odločitev ni najboljša, posvojitev mora biti premišljena,« brez ovinkarjenja v srž težave zareže Marko Oman, veterinar in vodja Zavetišča Ljubljana.
»Odločitve o obdarovanju so velikokrat impulzivne. Nekdo na primer vidi fotografijo simpatičnega mladiča in se mu zdi to odlična ideja za darilo. Za božič otroci res največkrat dobijo igrače, a se moramo zavedati, da psov in mačk ne moremo dojemati tako. Po počitnicah, ko začne znova primanjkovati časa, jih namreč ne moremo pospraviti v omaro ali potisniti pod posteljo, temveč je treba zanje skrbeti,« opiše resnost odločitve za posvojitelje. Ob tem opozarja še na neizogibne stroške, ki nastanejo ob dolgoletni skrbi za žival, kamor spadajo hrana, zdravila in obiski pri veterinarju.
Le redki odstopijo od posvojitve
Odločitev za posvojitev, kakor tudi čas, v katerem jo sprejmejo, je pri vsakomer drugačna. Za posvojitev kosmatega družinskega člana decembra se mnogi odločijo zato, ker so med prazniki več časa doma in imajo zato tudi več časa za privajanje živali na novo okolje, družino, vzgojo, obenem pa se tudi sami takrat lažje učijo skrbeti zanjo.
»Pri nas zato ne delamo tako, da bi komur koli kadar koli zaprli vrata in ga odgnali,« se Oman naveže na odločitev nemških zavetišč, da v prazničnih decembrskih dneh začasno ustavijo oddajanje najdenih in zapuščenih živali. »Kdor ne razume naše poteze, ni pravi za posvojitelja,« sporočajo v nemških medijih in dodajajo, da obiskovalce zadnje dni leta z veseljem sprejemajo, a se lahko ti po morebitne nove člane gospodinjstva vrnejo šele januarja.
Za to potezo so se odločili v največjem zavetišču za živali v Evropi v Berlinu, pa tudi v Bremnu in Hannovru, z njo pa želijo preprečiti, da bi se darilo na štirih nogah kmalu po praznikih vrnilo v zavetišče. »Ugoditi želji otroka brez razmisleka ima lahko slabe posledice. Po navalu prvotnega navdušenja namreč mnogi ugotovijo, da žival v bivanjski prostor poleg veselja prinaša še umazanijo in dlake. Vsi kužki in mačke pa se v vsakem trenutku tudi ne pustijo ljubkovati. Žalostna resničnost je, da se spontanost nakupa lahko maščuje, zlasti ljubljenčkom, ki spet pristanejo v zavetišču,« so po letih slabih izkušenj brezkompromisni v nemških zavetiščih.
Delež impulzivnih »nakupovalcev« živali se pri nas z leti niža, pravi Oman, saj se je trend z ozaveščanjem in s prilagojenim pristopom zavetišč spremenil. »Nekoč je bilo drugačno tudi pojmovanje o skrbi za živali, iz leta v leto se višata tako stopnja zavedanja odgovornosti kakor tudi razumevanje, kaj pomeni sprejem živali v družino,« je zadovoljen Oman.
V vsakem primeru pa je zagovornik premišljenega pristopa: obdarovalec naj podari čestitko, nekakšen »darilni bon«, potem pa naj prejemnika darila pripelje v zavetišče, kjer si ta sam izbere žival. »Verjetnost ujemanja med morebitnim lastnikom in živaljo je na tak način večja,« razlaga. Prihodnji skrbnik živali zatem izpolni vprašalnik, v katerem se izreče, kaj od živali sploh pričakuje, kako si predstavlja oskrbo ter kakšne pogoje ji lahko ponudi. Točka obiska zavetišča je lahko tudi kritična, saj lahko potencialni skrbnik ugotovi, da mu skrb za žival ne odgovarja. »A imamo dobre izkušnje, saj so redki tisti, ki odstopijo od posvojitve. Komur se zdi skrb za žival prezahtevna, običajno sploh ne pride v zavetišče,« doda Oman.
Največ pobegov zaradi pokov
Statistika kaže, da je sprejem psov v zavetišče dokaj konstanten, odstopanja se opazi v času (poletnih) dopustov, ko se kosmatinci v oskrbi pri začasnih skrbnikih zaradi želje po vrnitvi domov velikokrat izgubijo, pa tudi ravno v prazničnem decembrskem času.
»Največ pobegov se namreč zgodi zaradi strahu pred poki in drugimi učinki pirotehničnih sredstev,« Oman razlaga statistiko, ki sicer ni neposredno povezana z vrnitvijo neželenih štirinožnih daril. Številke kažejo, da okrog praznikov lastnikom tudi vrnejo največ psov, kar pomeni, da ne gre za zavržene, temveč za izgubljene pse.
Največ psov pa v zavetišče pride spomladi in jeseni. Gre za legla mladičev, ki jih nekdo namerno zapusti, ker ne želi skrbeti zanje ali pa tega ne zna. Zato v zavetišču svetujejo tako sterilizacijo kot kastracijo. Oddaja živali novim skrbnikom je čez leto konstantna, je pa odvisna od ponudbe, ki jo imajo. Po navedbah Omana so najbolj zaželeni mladiči in psi majhnih pasem, veliko pa pripomorejo tudi medijsko odmevni primeri, denimo takšni, kakršnega smo doživeli septembra letos, ko so policisti nezakonitim tihotapcem na avtocesti zasegli več kot sto mladih kužkov različnih pasem, posvojitelji pa so se zanje skoraj stepli.
