Med prazniki se vsako leto poveča obisk urgence. Zaradi prevelike količine nezdrave, mastne, sladke in nasploh težko prebavljive praznične hrane se namreč pojavijo prebavne težave, kot so zgaga, bolečine v želodcu, spahovanje, bruhanje, driska, in se poslabšajo kronične bolezni. Strokovnjaki UKC Ljubljana zato opozarjajo, da ne le pri alkoholu, temveč tudi pri prazničnih pojedinah velja pravilo zmernosti.
Prebavne in druge težave, ki so posledica prazničnega prenajedanja, lahko preprečimo. »Praznično obloženi mizi se ni treba odpovedati. Želimo odlične obroke, pripravljene z odgovornostjo in zavestjo, da bi bili tudi zdravi. Pametno sestavimo obroke in se potem odpravimo še na bližnji hrib, da to uravnotežimo, pa ne bomo imeli nobenih zapletov,« je povedal prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Pomembna je tudi količina hrane, ki jo pojemo, dodaja dr. Marjeta Tomažič s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. »Zrezek, ki gleda čez rob krožnika, je znamenje nekulture hranjenja, ne gurmanstva,« je poudarila.
Sladkor je kot droga
Med prazniki in tudi sicer moramo biti še posebno pozorni na prehrano ranljivih skupin, kot so otroci in nosečnice. Otroci imajo pravico do ljubezni, a te si pri njih odrasli ne bi smeli kupovati s sladkarijami. »Sladkor je adiktiven. Povzroča občutek ugodja in s tem odvisnost. Odnos do živil, ki vsebujejo visoko količino sladkorja, naj bo odgovoren,« poziva Battelino.
To stališče podpirajo tudi strokovna spoznanja, da ima neustrezna prehrana v otroštvu in mladosti dolgoročne škodljive učinke na posameznike. Diabetes tipa 2 bi, na primer, v veliko primerih lahko preprečili z zdravo prehrano, navaja zdravnik. V reviji ameriškega strokovnega združenja diabetologov Diabetes Care so nedavno objavili rezultate študije, v kateri so ugotovili, da imajo ljudje pri 50 letih velike razlike v kognitivni sposobnosti. Ko so iskali vzroke za to, so ugotovili, da je bilo z upadom umskih funkcij najbolj povezano nihanje sladkorja v krvi v obdobju, ko so bili ti ljudje še mladi in zdravi posamezniki. »Nihanja sladkorja pri mladih so odgovorna za umski upad v zrelih letih,« je pojasnil Battelino.
Hrano prevečkrat dojemamo kot nagrajevanje, razlaga dr. Marjeta Tomažič. »To ni prav. Začnemo pri otrocih, nato s hrano nagrajujemo sebe za tisto, česar nismo dobili iz okolja. Bolj kot smo nervozni, hitreje odpiramo hladilnik. Neodgovorni smo do svojega telesa, trgovci in oglaševalci pa nam vsiljujejo porabo, ki je prekomerna in je ne potrebujemo. Prehranjevanje je stvar kritičnega posameznika,« je povedala. Stroka si zato želi, da bi pristojni omejili, če ne celo prepovedali oglaševanje nezdrave hrane.
Na prehranjevalne navade v otroštvu bistveno vpliva prehranjevanje doma, potem tudi v vrtcu in šoli. A se preventiva bolezni, ki izvirajo iz nepravilne prehrane, začne že v maternici: »Če nosečnica razvije nosečniški diabetes, to prinese ne samo tveganje za slabši izid nosečnosti, pač pa izpostavljenost sladkorju v maternici vpliva na zdravje otroka, saj pri njem poveča tveganje za debelost, srčno-žilne zaplete in sladkorno bolezen. Preventiva kasnejših bolezni se začne že s skrbjo za zdravje matere,« je poudarila.
Niso pomembni samo prazniki, pomembnih je vseh 365 dni
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, vodja službe za dietoterapijo in bolniško prehrano Pediatrične klinike UKC Ljubljana, priporoča več doma pripravljene hrane:
»V primerjavi s kupljeno hrano lahko pri domači pripravi sami vplivamo na količino sladkorja v prehrani. Doma pripravljena hrana je lahko boljša. Niso pomembni samo prazniki, pomembnih je vseh 365 dni. Pozorni moramo biti tudi pri otrocih, saj hitro dosežemo priporočeno količino dnevnega vnosa sladkorja.«
Tako na primer čokoladna kupljena sladica hitro vsebuje šest vrečk sladkorja. »Mama si zagotovo ne bo dala šest vrečk sladkorja v kavo na dan, ker se ji zdi, da to zanjo ni dobro. Pri otroku pa to starši mirno dopustijo.«
Dietetičarka tudi opozarja, da bi pri otroku, ki je težek 20 kilogramov, morala mama pri 60 kilogramih zaužiti še trikrat toliko sladkorja, da bi bila količina primerljiva.
Tega bi se morali zavedati tudi stari starši, ki vnuke radi razvajajo s slaščicami. »Otroke lahko razvajamo na različne načine, naj to ne bodo sladice. Stari starši imajo veliko srečo, da bolezni, ki se razvijejo čez nekaj desetletij, pri svojih vnukih ne bodo videli. Če bi to videli, jim ne bi kupovali toliko slaščic,« je stvarna.
