Mol je septembra ustavil postopek, ki so ga sprožili decembra lani na sodišču v Washingtonu, da bi ameriško sodišče priznalo in sprejelo arbitražno odločitev arbitražne komisije ZN za trgovsko pravo (UNCITRAL) v Ženevi, piše zagrebški časnik.
Hrvaška je leta 2014 sprožila arbitražni postopek proti Molu v Ženevi zaradi upravljavskih pravic v Ini kot odgovor na madžarsko tožbo proti hrvaški vladi na mednarodnem sodišču za urejanje investicijskih sporov v Washingtonu iz leta 2013, a so arbitražni sodniki leta 2016 odločili v prid madžarski družbi.
Hrvaška prizadevanja so propadla, potem ko je hrvaško pravosodje razveljavilo postopek, med katerim so v sicer še nepravnomočni sodbi potrdili, da je nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader prejel deset milijonov evrov podkupnine od šefa Mola Zsolta Hernadija za prevzem upravljavskih pravic v Ini, čeprav Mol nima večinskega deleža v hrvaški družbi. Medtem so v Zagrebu začeli vnovični postopek proti Sanaderju in Hernadiju v primeru Ina.
Tožba v Washingtonu zgolj taktična poteza
Mol je s tožbo v Washingtonu nameravali zagotoviti, da bi arbitražno odločitev iz Ženeve potrdili v skladu z zakonodajo ZDA, še piše Večernji list. Dodaja, da je bila Molova lanska tožba v Washingtonu samo taktična poteza, da bi dodatno okrepili svoj položaj med arbitražnim postopkom iz leta 2013.
Zagrebški časnik se sprašuje, ali je tudi umik tožbe taktičen korak ter ali se v ozadju morda pripravlja dogovor, ki bi preprečil še eno »hrvaško polomijo« v Washingtonu.
Umik madžarske tožbe umešča tudi v širši kontekst odnosov med Hrvaško in Madžarsko ter omenja »zanimivo naključje«, da so 12. septembra poslanci HDZ v Evropskem parlamentu podprli madžarskega premierja Viktorja Orbana. Budimpešta je zatem umaknila blokado hrvaškega vstopa v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter nato 24. septembra tudi tožbo v Washingtonu.
