Premierja Hrvaške in Madžarske Andrej Plenković in Viktor Orban sta na današnjem srečanju v Zagrebu poskusila vzpostaviti okvir za reševanje odprtih vprašanj med državama. Orban je po sedmih letih prvič obiskal Hrvaško, kamor je prispel v okviru vrha Srednjeevropske pobude (SEP). Hrvaškega obiska na premierski ravni na Madžarskem pa ni bilo od pomladi 2012.
Plenković in Orban po dvournih pogovorih nista kazala sproščenosti in zadovoljstva, čeprav je hrvaški premier povedal, da gre za novo poglavje v odnosih med državama, Orban pa je govoril o prizadevanju za vrnitev v normalne tirnice. Soglašala sta, da odnose najbolj obremenjuje spor okoli energetskih družb Ina in Mol. Večplastni poslovno-pravosodni zaplet izhaja iz Molovega prevzema upravljalskih pravic v Ini, ki naj bi se zgodil na koruptiven način. Hrvaška zato od leta 2011 vztraja pri izročitvi predsednika uprave Mola Zsolta Hernadija, ki naj bi nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju plačal deset milijonov evrov podkupnine za prevzem upravljalskih pravic v Ini. Mol tako vodi Ino, čeprav ima približno 44-odstotni delež v hrvaški strateški energetski družbi, hrvaška država pa 49-odstotnega. Interpol je pred kratkim znova objavil rdečo tiralico za Hernadijem na zahtevo Hrvaške, kar naj bi močno razjezilo Hernadijevega prijatelja Orbana.
Plin iz hrvaškega terminala predrag
Plenković je podobno kot v primeru meje s Slovenijo povedal, da si ne želijo, da bi spor glede Ine obremenjeval razvoj dvostranskih odnosov na drugih področjih. Obenem je ocenil, da obstaja dobra volja, da bi problem uredili. Spomnil je na načelno odločitev njegove vlade ob božiču 2016, da bodo odkupili madžarski delež v Ini. Orban pa je spomnil, da ima madžarska država 25-odstotni delež v Molu, in je načeloma soglašal s prodajo deleža v Ini. Oba sta kot ključno za dogovor izpostavila ceno Ininih delnic. Orban je primerjal odprto vprašanje med državama s trnom pod nohtom. Ko bomo trn izvlekli, bo vse v redu, je izjavil. Izognil pa se je jasnemu odgovoru na vprašanje, ali je boleči trn Hernadi.
Energetika je bila na mizi tudi v primeru bodočega hrvaškega terminala za utekočinjeni plin (LNG) na Krku. Hrvaška pričakuje, da bo Madžarska zakupila del zmogljivosti terminala do konca razpisa 20. decembra, a je Orban povedal, da je hrvaški plin predrag ter da je šele četrta opcija za dobavitelji iz Rusije, Romunije in Slovaške. Ni pa popolnoma opustil možnosti, da bi se priključili na hrvaški LNG, če bodo dosegli dogovor o ugodnejšem poslovnem modelu. Plin sicer ni najpomembnejši energent prihodnosti na Madžarskem, je dejal, ker so se odločili za vlaganja v jedrsko in sončno energijo.
Orban je še rekel, da bo Budimpešta vesela, če bo Hrvaška kmalu postala del schengenskega območja, ker bo to okrepilo tudi Evropo. Hrvaškega sprejema v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pred novinarji nista omenila, kar morda potrjuje navedbe madžarskih medijev, da vlada v Budimpešti hrvaški včlanitvi ne nasprotuje več, potem ko so poslanci vladajoče hrvaške stranke HDZ v evropskem parlamentu nasprotovali sprožitvi postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih evropskih vrednot.
Na Orbanov obisk v Zagrebu so se odzvale nekatere hrvaške nevladne organizacije, ki so v sporočilu za javnost poudarile, da mora Plenković vztrajati pri obsodbi madžarske politike kršenja človekovih pravic. Kot so izpostavile, je Orbanova vlada sistematično uničila neodvisnost pravosodja, napadla neodvisno novinarstvo in medije, kriminalizirala in nadlegovala brezdomce ter ravnala nehumano in protipravno do beguncev in prosilcev za azil.
