Malokdo se sočasno sooča s šestimi obtožnicami za korupcijo, eden takšnih pa je nekdanji predsednik hrvaške vlade in HDZ Ivo Sanader. Nekoč najmočnejši politik v državi že skoraj desetletje tava po brezpotjih hrvaškega pravosodja, vse odkar je 1. julija 2009 nepričakovano odstopil z razlago, da se ni pripravljen pogajati o predaji hrvaškega ozemlja Sloveniji v zameno za vstop v EU, potem ko je Ljubljana zaradi vprašanja meje blokirala hrvaška pristopna pogajanja. Njegova razlaga takrat ni prepričala niti njegovih najbližjih sodelavcev, nekaj mesecev po odstopu pa so se začele vrstiti preiskave in nato tudi obtožnice, ki so kazale, da je bil Sanader na vrhu državne in tudi strankarske korupcijske piramide. Od takrat se je nabralo šest velikih primerov. V enem od teh ga je sodišče v ponedeljek obsodilo na dve leti in pol zapora zaradi vojnega dobičkarstva v primeru Hypo, v ločenem primeru Hep-Dioki pa ga razglasilo za nedolžnega. Toda nobeden od šestih primerov še ni dočakal pravnomočne sodbe – če so takšne bile in Sanaderja pošiljale za zapahe, so jih razveljavili na višjih sodiščih zaradi postopkovnih razlogov in kršitev pravic obtoženca. Kljub temu je Sanader že nabral več kot štiri leta zaporniške dobe, ki jih je preživel v ekstradicijskem priporu v Avstriji ter v preiskovalnem priporu v Zagrebu.
Primer Hypo: vojno dobičkarstvo
Sodnica zagrebškega županijskega sodišča Jasna Galešić je Sanaderju v ponedeljek prisodila dve leti in pol zapora zaradi vojnega dobičkarstva. Sodišče je ugotovilo, da je pobral pol milijona evrov provizije, ko je bil pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Mateja Granića, in sicer kot posrednik pri posojilu za hrvaško diplomacijo leta 1994, ko je bila država v vojni. Na novinarsko vprašanje, kako bo vrnil v državni proračun pol milijona evrov, je 65-letni Sanader v svojem prepoznavnem slogu odgovoril: »Kdo pa pravi, da bo odločitev tudi pravnomočna.« Njegovi odvetniki se bodo na sodbo pritožili, tožilstvo pa na višino zaporne kazni.
Primer Hep-Dioki: elektrika pod ceno
Le uro po zgornji sodbi je sodnica Galešićeva v ponedeljek Sanaderja nepravnomočno oprostila obtožb zaradi domnevnih malverzacij s prodajnimi cenami elektrike v primeru Hep-Dioki v letih 2008 in 2009. Kot je dejala, ni bilo materialnih dokazov, da je zlorabil položaj premierja in od takratnega šefa Hrvaškega elektrogospodarstva (Hep) Ivana Mravka zahteval, da Diokiju, podjetju Sanaderjevega nekdanjega prijatelja in reškega podjetnika Roberta Ježića, dobavlja za enajst odstotkov cenejšo elektriko. Ključna priča Mravak, ki je kaznivo dejanje priznal, je medtem umrl. Tožilstvo je napovedalo pritožbo.
Primer Fimi-media: črni skladi HDZ
Prvostopenjsko sodišče je Sanaderja obsodilo na devetletno zaporno kazen zaradi odtujitve denarja iz javnih podjetij prek oglaševalskega podjetja Fimi-media. V vsej aferi naj bi izginilo najmanj 13,5 milijona evrov, del denarja naj bi končal v črnih skladih HDZ, del pa v žepih posameznikov, kot je Sanader. V tem primeru je bila HDZ prva hrvaška politična stranka, obsojena zaradi korupcije. Toda vrhovno sodišče je leta 2016 razveljavilo sodbo. Ponovljeno sojenje je v sklepni fazi, a se je ustavilo zaradi bolezni ene od soobtoženih, Nevenke Jurak, ki je vodila Fimi-medio.
Primer Hep TLM: spet elektrika pod ceno
Sanaderjevi odvetniki se ukvarjajo z Mravakovimi izjavami tudi v obtožnici v primeru sporne prodaje poceni elektrike šibeniški družbi TLM in mostarskemu Aluminiju. Z malverzacijami naj bi med letoma 2007 in 2010 oškodovali Hep za najmanj 80 milijonov evrov. Hep je bil prisiljen povečati uvoz elektrike, ki so jo na trgu plačali po občutno višjih cenah od tiste, po kateri so jo prodajali TLM in Aluminiju. Tudi v tem primeru je Mravak kot nekdanji šef Hepa zatrdil, da je ravnal po naročilu Sanaderja.
Primer Ina-Mol: madžarska podkupnina
Včeraj se je začelo novo sojenje v primeru, ki je bil prvotno združen s primerom Hypo. Sanader je obtožen, da je kot premier prejel deset milijonov evrov od šefa madžarske energetske družbe Mol Zsolta Hernadija za prepustitev upravljavskih pravic v hrvaški Ini madžarskim poslovnežem. Na vnovičnem sojenju bodo v odsotnosti sodili tudi Hernadiju, ki se že dlje časa izogiba zahtevam za izročitev.
Primer Planinska: preplačan objekt
Sanader je lani dočakal nepravnomočno sodbo v primeru Planinska. Zagrebško sodišče mu je prisodilo štiri leta in pol zapora zaradi malverzacij pri prodaji poslovne stavbe v Planinski ulici v Zagrebu. Sodišče je tudi odločilo, da mora vrniti 2,3 milijona evrov. Za krivega so ga spoznali, ker je na sestanku ožjega kabineta vlade aprila 2009 prepričal ministre v nakup poslopja z napihnjeno oceno vrednosti.
