Ljubljana je pred dvema letoma nosila naziv zelene evropske prestolnice leta, pod okriljem Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU pa je med drugim vključena tudi v mrežo evropskih mest Hepness, ki se zavezujejo k promociji rekreacije med svojim prebivalstvom.
V projekt so vključeni še bolgarska Sofija, italijanska Vincenza, nemški Bonn in severnoirski Craigavon. Mesta v mreži Hepness se med drugim strinjajo z vrednotami, da naj bo rekreacija pomemben del načrtovanja mestnih politik, da fizična aktivnost sodi v urbano okolje ter da je rekreacija pomembna ekonomska kategorija, ključna kategorija za razvoj mest in orodje za regeneracijo občanov.
Sprostite se na prostem
Za uspešno promocijo rekreativnih vsebin so s pomočjo evropskih sredstev zdaj na Geografskem inštitutu Antona Melika pri ZRC SAZU v sodelovanju z mestno občino pripravili digitalni zemljevid Ljubljane, ki razkriva lokacije več kot 500 brezplačnih rekreativnih površin na prostem. Brezplačen je tudi digitalni zemljevid, ki so ga poimenovali Sprosti se na prostem in je od nedavnega že dostopen na spletu, poleg tega pa optimiziran še za rabo na mobilnih telefonih. Pripravili pa so ga s pomočjo podatkov, ki jih je večinoma prispevala mestna občina.
Uporabniki zemljevida lahko filtrirajo prikazovanje mestnih gozdov, parkov, športnih površin, otroških igrišč, kolesarskih ali sprehajalnih stez in še nekaterih drugih oblik brezplačne rekreacije.
Zemljevid je prvenstveno namenjen lokalnemu prebivalstvu, a v bližnji prihodnosti načrtujejo še angleško različico, ki bo primerna za uporabo turistom oziroma tujim priseljencem.
»Svojo sosesko ljudje načeloma poznajo dobro, manj pa so seznanjeni z možnostmi za rekreacijo v njihovi širši okolici,« smiselnost zemljevida pojasnjuje član projektne skupine Jernej Tiran z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Poleg rekreativnih površin uporabniki lahko poiščejo tudi izbrane točke javne infrastrukture – za zdaj javna stranišča, postajališča sistema Bicikelj in vodne pitnike. Ob kliku na izbrano območje se uporabniku prikažejo osnovne informacije o površini, v nekaterih primerih pa tudi spletna povezava in fotografije lokacije.
Pomanjkljivosti bodo odpravljali z mestno občino
Zemljevid ima tudi nekatere pomanjkljivosti. Prebivalci mestnih četrti Tabor in Center bodo na primer opazili, da v mrežo otroških igrišč nista vključeni osrednji, pravkar prenovljeni javni igrišči ob osnovni šoli Ledina in osnovni šoli Toneta Čufarja; manjka tudi igrišče na muzejski ploščadi pred Etnografskim muzejem, medtem ko je prikazanih nekaj igrišč med bloki, ki v praksi zaradi dotrajanih ali celo odstranjenih igral niso več v uporabi.
»Seveda dopuščamo, da so na zemljevidu določene pomanjkljivosti, saj nismo imeli časa, da bi delovanje ogromnega števila površin preverili tudi v praksi,« pojasnjuje Tiran in poudarja, da se bodo v prihodnosti pri rednem vzdrževanju in posodabljanju zemljevida predvidoma povezali z mestno občino.
Tako menijo tudi njeni predstavniki. »Super zadeva, integracija zemljevida z MOL je seveda obvezna. Se pa strinjam, da je pomembno zemljevid vzdrževati, saj imamo med drugim v načrtu veliko novih otokov športa,« je napovedal Martin Maček z občinskega oddelka za šport, vsi skupaj pa so prepričani, da projekt že v obstoječi fazi vsem generacijam predstavlja odlično spodbudo k pogostejši rekreaciji na prostem.
