V Pijavi Gorici so v teh dneh nekatere ulice razkopane, promet pa zaradi tega nekoliko oviran. Toda tamkajšnji prebivalci si že vrsto let želijo gradbenega posega, ki bi jim prinesel kanalizacijo. Prvi korak k temu je občina sicer naredila, kajti zamenjali bodo dotrajane vodovodne cevi in hkrati namestili tudi cevi, po katerih bodo nekoč speljali kanalizacijo. A vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo. Občani Škofljice, s katerimi smo govorili, niso ravno optimistični, kajti na kanalizacijo čakajo že dolgo, in tudi zdaj nič ne kaže, da bi se lahko njihove želje že kmalu uresničile.
Med temi je županski kandidat na nedavnih lokalnih volitvah Franci Pavlinjek, ki je v predvolilnem času obljubljal prav izboljšanje infrastrukture v krajih, odmaknjenih od občinskega jedra v Škofljici in na Lavrici. Ker ni bil izvoljen za župana, ampak le v občinski svet, bo imel pri tem manj vpliva, kot bi si želel.
Zdaj urejajo le tri ulice
»Smo v 21. stoletju in se pogovarjamo o vodovodu in kanalizaciji, čeprav bi se morali pogovarjati o razvoju krajev v občini. Cevi, ki jih zdaj menjajo, so stare 30, 40 let. Takrat se je gradilo vodovod za nekaj hiš, danes pa je tam nekaj sto hiš,« je dejal, medtem ko si je ogledoval razkopano cesto in je bager v ozadju čakal, da ga gradbeni delavci spet zaženejo.
»Urejajo le tri ulice, ostalih se ne dotikajo. Tudi tam pokajo cevi, a ni tako kritično,« je dodal in problematiziral način dela občine. Ne zdi se mu namreč ustrezno grajenje po etapah po načelu, da se najprej zakrpajo najbolj kritični deli, ampak bi bilo treba po njegovem ubrati bolj celovit pristop.
Z njim se strinja član vaške skupnosti Gorenje Blato Mladen Stojanović, ki je prav tako kritičen do občine. »Morali bi celovito reševati to problematiko. Župan Ivan Jordan je rekel, da bodo najprej uredili tri ulice, ko bodo prebivalci teh ulic plačali komunalni prispevek, pa bodo nadaljevali še v drugih ulicah. Toda kdo ti bo plačal komunalni prispevek, če se ne moreš priključiti na cev?« je z retoričnim vprašanjem izpostavil, da nove cevi še ne pomenijo tudi kanalizacije. Ta bo prišla v kraj šele, ko bodo zgradili čistilno napravo. Zemljišče zanjo je občina ob bencinski črpalki že kupila, vendar jasnega načrta, kdaj naj bi se to zgodilo, občani še vedno ne poznajo. Znano je le, da naj bi prvo fazo, ki pravkar poteka in med katero polagajo cevi, končali v prvi polovici prihodnjega leta.
Kje bodo našli denar?
Pavlinjek ocenjuje, da bi za gradnjo čistilne naprave potrebovali okoli 1,5 milijona evrov. »Glede na sredstva, ki so na voljo, mislim, da brez zadolževanja ne bo šlo. Za evropski denar pa mislim, da ni mogoče kandidirati, kajti sredstva so bila predvidena za območja z vsaj 2000 populacijskimi enotami,« je dejal.
Medtem ko je znano stališče župana Jordana, da gradnjo kanalizacije v več krajih otežuje razdrobljenost naselij, ker »ne morejo skupaj spraviti 2000 populacijskih enot«, je Stojanović dodal: »Ko bi lahko dobili kohezijska sredstva, se to ni izvajalo. Zdaj pa možnosti za ta sredstva ni več. Ne vem, kako bomo prišli do kanalizacije.« Pavlinjek je sicer prišel na dan z idejo o samoprispevku, a prikimal pomisleku, da bi s tem prebivalci na svoja ramena prevzeli breme, ki naj bi ga nosila oblast.
Usoda kanalizacije v južnem delu občine Škofljica tako še vedno ostaja neznana. Jordan se sicer trudi, da bi mu ministrstvo za okolje in prostor nekatere vasi dovolilo izvzeti iz pravila 2000 populacijskih enot. V tem primeru bi občina lahko sofinancirala male čistilne naprave. »Izgovor je, da naj bi bilo v hribovskih vaseh zaradi zahtevnega terena komplicirano graditi kanalizacijo. Ampak danes tehnologija omogoča, da se tam postavljajo hiše. V resnici je za občino ceneje, da z nekaj tisoč evri sofinancira male čistilne narave, kot da zgradi kanalizacijo,« je dodal Mladen Stojanović.
