ZDA in Kitajska v zadnjih tednih nenehno polnita naslovnice medijev, saj sta obe strani v stalnih stikih in pospešeno iščeta morebitni sporazum. Prvi pomembnejši znak otoplitve odnosov je dala Kitajska, ko je obljubila, da bo znižala carino za uvoz ameriških avtomobilov s 40 na 15 odstotkov. A čeprav je ta kitajska gesta spodbudna, je treba omeniti, da je Kitajska carino za ameriške avte letos poleti že znižala, in sicer s 25 na 15 odstotkov, a jih je že nekaj dni zatem dvignila na sedanjih 40 odstotkov. V tistem obdobju so se namreč odnosi zaostrovali, s tem dejanjem pa so odgovorili Trumpu, ki je takrat dvignil carine za uvoz številnih kitajskih izdelkov. Pozitiven je tudi prvi večji kitajski nakup ameriške soje po zaostritvi odnosov julija letos. Soja je namreč največji poljedelski izvozni produkt ZDA na Kitajsko in obsega skoraj 60 odstotkov celotne svetovne trgovine s to surovino. S tem se je pritisk na ameriške pridelovalce soje nekoliko zmanjšal, a je vsaj za zdaj to dejanje bolj simbolnega pomena, saj to naročilo soje predstavlja precej manj kot 5 odstotkov letnega izvoza v letih pred konfliktom.
Ko je že kazalo na otoplitev odnosov, se je med ZDA in Kitajsko odprla nova fronta. Kanadske oblasti so na zahtevo ZDA aretirale Meng Wanzhou, glavno finančno direktorico in hčerko ustanovitelja kitajskega tehnološkega velikana Huawei. ZDA trdijo, da je Huawei kršil sankcije proti Iranu in da aretacija ni povezana s trgovinskimi spori. Peking se je na to ostro odzval in že aretiral dva kanadska državljana, grozijo pa z dodatnimi ukrepi tako Kanadi kot ZDA. Hkrati so zahodne države začele blokirati gradnjo 5G omrežja kitajskega Huaweia, saj so se pojavili sumi, da bi lahko kitajska vlada to infrastrukturo uporabljala za vohunjenje v teh državah. Za ta korak so se med drugim odločili v Veliki Britaniji, ZDA, na Japonskem, Novi Zelandiji itd.
V preteklem tednu je potekalo zasedanje Evropske centralne banke (ECB), na katerem je njen predsednik Mario Draghi napovedal ukinitev obsežnega likvidnostnega programa, vrednega 15 milijard evrov mesečno, z januarjem prihodnje leto. Za to potezo, ki jo je sicer napovedoval že zadnjega pol leta, se je odločil navkljub vedno večji zaskrbljenosti glede prihodnje rasti evrskega območja. Že nekaj časa namreč prihajajo iz Nemčije objave, ki nakazujejo na upočasnitev gospodarske aktivnosti največjega evropskega gospodarstva. Decembra se je zmanjšala tudi rast proizvodnje v evrskem območju, najbolj pa skrbi porast političnih tveganj v večjih evropskih državah. Potem ko se je prej skoraj cela Evropa ubadala s sestavo italijanskega proračuna, so se oči javnosti preusmerile v Francijo. Protesti rumenih jopičev še kar ne pojenjajo, saj protestniki zahtevajo odstop vlade Emmanuela Macrona. Ta je minuli teden po 10-dnevnem molku spet stopil pred kamere in napovedal dvig minimalne plače, božičnico, razne davčne ugodnosti ipd., a s tem ni pomiril množice, ki je že napovedala nove proteste. Pred kratkim je Macron sicer že preživel glasovanje o nezaupnici, a ob morebitnem nadaljevanju protestov bi se pritiski lahko še stopnjevali. Tudi glede brexita je še veliko nejasnosti. Prejšnji teden je na primer premierka Theresa May preložila glasovanje v parlamentu o pogojih odhoda Velike Britanije iz EU, saj ni imela zagotovljenih dovolj glasov.
