Doživeli smo približno 10-odstotno negativno korekcijo tečajev delnic, zaradi katere so mnogi s prstom kazali na guvernerja ameriške centralne banke (FED) Jeroma Powella. Ta je na začetku oktobra presenetil z izjavo, da smo še daleč od nevtralne obrestne mere (ki ne spodbuja in ne zavira gospodarstva), s čimer je dal vedeti, da je pred nami še več dvigov obrestnih mer. Nato so še dvakrat (neuspešno) poskušali tečaje dvigniti z dna. Pri obeh poskusih dviga tečajev so vlagatelji reagirali na spodbudne novice o trgovinskih pogajanjih med ZDA in Kitajsko, ki so očitno pravi »slon v trgovini«.
A vrnimo se k izjavam centralnih bankirjev. Powellove besede so namreč imele večji negativni odmev tudi zato, ker je teden dni kasneje Mednarodni denarni sklad opozoril na posledice trgovinskih razprtij in znižal napovedi globalne gospodarske rasti za leti 2018 in 2019. Nato so novembra še enkrat poudarili, da se gospodarska dinamika upočasnjuje, in svarili pred prehitrim zategovanjem monetarne politike. Takrat se je v analitski industriji usul plaz mnenj in napovedi o upočasnjevanju gospodarstva, ki so ga resnici na ljubo podpirali tudi aktualni makroekonomski podatki. Razmere prihodnjega gospodarskega upočasnjevanja, česar ne smemo enačiti s padci, so s tem postale široko sprejete, donosnosti sektorjev v zadnjem mesecu pa so pokazale, da so se vlagatelji ustrezno prepozicionirali v tako imenovane neciklične naložbe. Situacija pa je nepripravljene ujela centralne banke.
V ZDA so vztrajno objavljali nadaljevanje postopnega dvigovanja obrestnih mer (naslednje se bo po vsej verjetnosti zgodilo prihodnji teden), v ECB (z zamudo) končujejo program odkupa vrednostnih papirjev in pripravljajo gospodarstvo na prvi dvig konec poletja 2019, centralne banke v nekaterih drugih državah (tudi v razvoju) pa že nekaj časa dvigujejo obrestne mere. Do sedaj je torej vse potekalo v smeri normalizacije monetarne politike, ki bi jo vlagatelji »sprejeli« v razmerah gospodarskega okrevanja. Upočasnjevanje gospodarstva in hkratno umikanje monetarnih spodbud pa je pravi salto mortale za vlagatelje, ki so bili v zadnjem desetletju navajeni izrazito subtilnih centralnih bank. Zato ne preseneča, da so prejšnji teden iz FED že jasno sporočili, da se vračajo k politiki ravnanja v odvisnosti od podatkov. Četrtkove izjave guvernerja ECB prav tako dajejo slutiti, da se zna tudi v Frankfurtu nekoliko spremeniti usmeritev. Obdobje do uravnave usmeritev centralnih bank z aktualnimi razmerami zna biti bolj nihajno in pozornost velja nameniti segmentu delnic, za katere je sicer značilna manjša nihajnost tečajev.
