Prazničnega vzdušja na borzah (še) ni na vidiku

Veseli december se je na kapitalskih trgih začel precej žalostno. Glavni krivec ostajajo trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko, med vlagatelji pa se vse bolj krepi strah glede upočasnitve globalne gospodarske rasti. Ameriške delnice so v preteklem tednu, ki je bil zaradi dneva žalovanja nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha starejšega nekoliko skrajšan, zaključile s precejšnim upadom tečajev. Potem ko so v začetku tedna vlagatelji pozdravili dogovor med ameriškim in kitajskim predsednikom, da v naslednjih 90 dneh ne bosta zviševala carin, je med tednom navdušenje hitro zbledelo. Olje na žerjavico je prilila še aretacija finančne direktorice kitajskega tehnološkega giganta Huaweija. To je sprožilo oster odziv kitajskega zunanjega ministrstva, med vlagatelji pa se je ponovno okrepil strah pred novimi trgovinskimi zaostrovanji med državama. Ameriški borzni indeks 500 največjih družb je tako v enem tednu upadel za več kot 5 odstotkov, kar je največ od marca letos, ko so se začela zaostrovanja v trgovinski politiki. Za razočaranje so v zaključku tedna poskrbeli tudi nekoliko šibkejši podatki z ameriškega trga dela. ZDA so prejšnji mesec ustvarile 155.000 novih delovnih mest, kar je znatno pod pričakovanji analitikov o skoraj 200.000 novih delovnih mest. Stopnja brezposelnosti ostala stabilna pri 3,7 odstotka oziroma na 49-letnem dnu, kar še vedno kaže na dobro kondicijo največjega svetovnega gospodarstva. Tako tudi ne preseneča, da vlagatelji decembra s skorajšnjo gotovostjo pričakujejo še četrti letošnji dvig ključne obrestne mere v ZDA. A ob krepitvi negotovosti v globalnem gospodarstvu se pričakovanja glede dinamike dvigov v prihodnjem letu že nekaj časa vztrajno znižujejo. Kot je običajno za bolj turbulentna obdobja na borzah, so tudi v preteklem tednu vlagatelji sredstva selili iz bolj tveganih delniških v varnejše obvezniške naložbe. Zahtevana donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je tako spustila na 2,8 odstotka in dosegla najnižjo raven v zadnjih treh mesecih. Hkrati je donosnost triletne ameriške obveznice v preteklem tednu presegla donosnost petletne, to pa je med vlagatelji vzbudilo strah pred padajočo obrestno krivuljo (ko kratkoročne obrestne mere presežejo dolgoročne), kar je v preteklosti pogosto nakazovalo na prihod recesije. Kljub omenjenemu je treba poudariti, da se je kot precej boljša pri napovedovanju prihodnosti izkazala razlika med zahtevano donosnostjo trimesečne in desetletne obveznice. Ta razlika se je sicer znižala, a je še vedno pozitivna, kar govori v prid nadaljevanju krepitve ameriškega gospodarstva. Cena nafte, ki je ob presežni ponudbi na trgu od začetka oktobra upadla že za 30 odstotkov, je že drugi teden zapored zaključila z rastjo. Članicam Opeca se je skupaj z Rusijo po burnih pogajanjih na Dunaju konec tedna le uspelo dogovoriti o zmanjšanju proizvodnje tekočega zlata za 1,2 milijonov sodčkov na dan. To je dvignilo ceno zahodnoteksaške nafte (WTI Cushing) za 3,3 odstotka, ki je teden zaključila pri skoraj 53 ameriških dolarjih za sodček. Manj spodbudne so bile gospodarske objave lokomotive evrskega območja. Nemško gospodarstvo je namreč v oktobru prvič v zadnjih treh mesecih zabeležilo znižanje industrijske proizvodnje, in sicer za več od pričakovanj ekonomistov. Slednje je še ena v nizu zadnjih objav, ki nakazujejo na upočasnitev gospodarske aktivnosti v Nemčiji.