To bo že tretja dražba v ljubljanski Galeriji DLUL na Bregu 22, ki bo potekala po izboru izvedenca in cenilca za likovno umetnost Aleksandra Bassina – prvi dve sta bili leta 2015 in 2016. Na voljo bo 62 dražbenih del 54 slovenskih umetnikov različnih generacij in slogovnih obdobij z različnimi izklicnimi cenami. Najnižjo licitacijsko ceno, 200 evrov, ima slika na leseni gajbi Vladimirja Lebna z naslovom Leben im Zoo, ki je nastala letos, najvišjo pa olji na platnu Riharda JakopičaHrib pri Škofji Loki iz leta 1919 se bo začel dražiti pri 12.000 evrih, Vaza s cvetjem iz leta 1933 pa pri 14.000 evrih. Bassin pravi, da je to za Jakopiča še vedno zelo solidna in ne pretirana izhodiščna cena. Dražbena dela so na ogled v katalogu in tudi v živo v Galeriji DLUL (od ponedeljka do četrtka med 11. in 19. uro).

Nekaj biserov

Med izbranimi umetninami je tri četrtine avtorjev še živečih in četrtina pokojnih. Umetnine v glavnem prihajajo neposredno iz ateljejev, nekatere je bilo mogoče videti že v galerijah, prišle pa so tudi iz zasebnih zbirk. Po izvedenčevem mnenju je na primer zelo zanimiv slikar Dragutin Inchiostri, Jakopičev učenec, s svojo sliko Anemone, ki je nastala okoli leta 1910. K sliki sodi tudi Jakopičev rokopis, kjer zapiše, da je Inchiostri zelo kakovosten avtor in da njegova dela priporoča v nakup.

»Med dragocenejšimi umetninami je tudi TihožitjeGabrijela Stupice iz leta 1948, ki ima na zadnji strani pripis slikarjeve žene, ilustratorke Marlenke Stupica, ki potrjuje njegovo avtorstvo, saj je delo za slikarja dejansko precej netipično: v še precej temnih tonih in pod vplivom zagrebške šole Ljuba Babića. Tudi v Ljubljano je slika prišla iz Zagreba, nekaj časa je bila v zasebni zbirki, zdaj pa je naprodaj.«

Pozornost: mladi

Bassin se je tokrat odločil, da bolj izpostavi dela mlajše generacije avtorjev. Določiti izklicno ceno umetnini, sploh pri mladem umetniku, ni lahko, pove, ker v Sloveniji nimamo pravega trga, ki bi oblikoval cene. »Ljudem vedno svetujem: vlagajte v mlade umetnike. S tem se jih spodbuja, da rastejo. Morda bodo nekoč uspeli, vi pa boste imeli njihova dela.« Zato bi potrebovali več dražb, večkrat na leto. Tokrat je izklicno ceno, če se je le dalo, postavil skupaj z avtorjem.

Mlade umetnike je izbiral glede na to, koliko so s svojimi deli že prisotni v posameznih galerijah doma in v tujini. »V tem smislu me je presenetila slikarka Kaja Urh, ki jo promovira tudi nekomercialna spletna galerija Saatchi. Duša Jesih, ki je ta hip na rezidenci v New Yorku, je z novimi slikami, kjer se ukvarja z novo geometrijo, tudi zelo uspešna. Izoblikoval se je krog mladih grafičark, kot sta Tina Mohorovič in Tina Konec, ki jih ne gre spregledati. Pozornost sta pritegnila tudi dva izjemna mlada kiparja, Jure Markota in Anže Jurkovšek, in sicer z malimi plastikami. Z malimi kipci pa sta zastopana tudi starosta med kiparji, brata Drago in Dušan Tršar,« je še izpostavil Bassin.

Četrtkovo dražbo, ki jo je podprlo tudi ministrstvo za kulturo, bo vodil Mitja Meršol. Pet odstotkov od cene prodanih del bo pripadlo društvu, deset odstotkov pa gre v dobrodelne namene, tokrat Sončku; ostalo dobijo avtorji.