V poročilu ZN o podnebnih spremembah, ki so ga izdali pred dvema mesecema, so vodilni podnebni znanstveniki potrdili, da se je ozračje od predindustrijske dobe segrelo že za 1 stopinjo Celzija ter da imamo zgolj še 6 let, da preprečimo segretje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija. Če nam to ne uspe, dobo vročinski vali, obilne padavine, nevihte, poplave, suše in druge posledice še močno poslabšale. Ogroženih pa bi bilo tudi veliko rastlinskih in živalskih vrst.
Nekateri omejitvi nasprotujejo
Po skoraj tri urnem pogovoru v soboto večer, ki je potekal v sklopu konference o podnebju Združenih narodov na Poljskem, so raziskovalce presenetili odzivi štirih največjih proizvajalcev nafte, ki se s poročilom niso strinjali. Najbolj mu je nasprotovala Savdska Arabija, ki je nasprotovala tudi predlogu, da se poročilo sprejme kot »dobrodošlo«. Želeli so, da se zgolj označi, da so bili prisotni o njem »seznanjeni«. S tem naj bi želeli doseči lažje ignoriranje omejitev, ki so v poročilu predlagane. Poročilu nasprotuje tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je s koalicijo držav, ki zavračajo podnebne spremembe, od pasivnega sodelovanja pri podnebnih dogovorih prešel na aktivno spodkopavanje predloga.
Podpora drugih držav dviga moč Savdijcem
»Savdska Arabija se v pogajanjih o rešitvah podnebnih težav vedno pritožuje in ne strinja. A jih ne upoštevamo, dokler se temu ne pridružijo še drugi. Med pogajanji sta bili istega mnenja še Rusija in Združene države Amerike, kar pa predstavlja večjo težavo,« je za Guardian povedal Alden Meyer, direktor strategije in politike pri Zvezi zaskrbljenih znanstvenikov. Dodal je, da je vztrajanje ZDA pri svojem stališču sramotno. Predsedniku ZDA Donaldu Trumpu očitajo, da izpostavlja lastne interese in ne gleda za dobro vseh. »A znanost ne bo odstopila, posledic, ki jih prinaša segrevanje, ne moremo kar tako prezreti,« prepričan Meyer.
Velik vpliv ima tudi Poljska
Poleg sprejetja predloga pa se lahko pojavijo še druge težave, o katerih bodo morali predstavniki držav debatirati. To so zagotovo pravila poročanja o emisijah in predlog, da bi premožnejše države pomagale revnejšim onesnaževalcem, ki se zaradi financ težje prilagajajo.
Ministri imajo le še dva dni, da določijo pravila o Pariškem dogovoru. Veliko vlogo pa bo imela tudi Poljska, ki je najbolj odvisna od premoga v Evropi. Raziskovalci upajo, da bo Poljska svoje razmerje s premogom uspela pustiti ob strani in dovolila polno potrditev poročila. To bi pripomoglo k ambicijam vseh podpornikov.
