Wanzhoujeva je imela prvo zaslišanje za varščino v petek in sodišče ni sprejelo odločitve, podobno pa se je zgodilo tudi v ponedeljek. Kanadsko tožilstvo od sodišča zahteva, da ne odobri varščine zaradi domnevne nevarnosti pobega, čeprav ni jasno kako. Najbližja sosednja država blizu Vancouvra so ZDA, kjer želijo hčerko ustanovitelja Huaweija aretirati zaradi kršenja sankcij proti Iranu.
Njena aretacija na dan, ko sta se predsednika ZDA Donald Trump in Kitajske Xi Jinping v Buenos Airesu dogovorila o 90-dnevnem carinskem premierju, pretresa svetovne finančne trge, čeprav predstavniki ZDA zatrjujejo, da trgovinski spor in vprašanje sankcij proti Iranu oziroma nalog za aretacijo Wanzhoujeve nista povezana. Argumenti se na sodišču od petka niso spreminjali. Kanadsko tožilstvo je sodnika prepričevalo, da ima Wanzhoujeva na voljo velike finančne vire, zaradi česar bo pobegnila. Imela naj bi tudi velik motiv, saj ji v primeru obsodbe v ZDA grozi do 30 let zapora.
Odvetnik David Martin je sodišču ponudil, da Wanzhoujevo po plačilu varščine elektronsko spremljajo in ji sledijo, njen mož Xiaozong Liu pa je za varščino ponudil kar 15 milijonov kanadskih dolarjev. Zastavil bi obe njuni hiši v Vancouvru in navrgel še milijon dolarjev gotovine. Sodnik William Ehrcke je nadaljevanje obravnave razpisal za danes.
Sodnik je med zaslišanjem opozoril, da mož ni rezident province Britanska Kolumbija in da ne more jamčiti, da žena ne bo zbežala. Njegova turistična viza poteče februarja. Tožilci so dodali, da mož nima resnih zvez z Vancouvrom in da je tam le dva ali tri tedne na leto. Odvetnik je predlagal, da bi Kitajka plača zasebno varnostno podjetje za njen nadzor, vendar pa si želi potovati po mestu in okolici. Za tožilce to ne pride v poštev in so sodniku povedali, da naj v primeru odobritve varščine odredi vsaj hišni pripor. Primer vzbuja veliko medijsko zanimanje in našlo se je tudi nekaj protestnikov v korist Mengovi, ki zahtevajo njeno izpustitev. Kitajska zahteva enako in minuli konec tedna sta morala na zagovor kanadski in ameriški veleposlanik v Pekingu.
Kitajska je že zagrozila z nedoločenimi povračilnimi ukrepi tako ZDA kot Kanadi, ki je zaradi tega odpovedala pot trgovinske delegacije na Kitajsko v strahu pred aretacijami njenih državljanov. Spor povzroča pretrese na borzah, ki so že tako ali tako nervozne zaradi ameriškega predsednika Trumpa in njegove nepredvidljivosti glede trgovine in carin. Newyorški borzni indeksi so v ponedeljek ponovno zgrmeli v prepad, potem pa so si do konca dneva opomogli in celo narasli. Trump je proti Kitajski uvedel carine na 250 milijard dolarjev uvoza in grozil s povišanjem carin na 200 milijard uvoza z desetih na 25 odstotkov od 1. januarja 2019. Po premirju v Buenos Airesu imata državi tri mesece časa, da uredita spor, kar pa je odvisno predvsem od Trumpa. Ta običajno položaj zaostri, izsili koncesijo ali dve in potem razglasi zmago.
Huawei je največji svetovni ponudnik opreme za računalniška in komunikacijska omrežja, Američani pa ga imajo za podaljšano roko kitajske vlade in opozarjajo države, naj ne uporabljajo njegove tehnologije, ker se izpostavljajo nadzoru in kraji informacij. Kitajska te obtožbe zavrača.
