V današnjem hiperaktivnem svetu je, to si moramo priznati, vsaka motnja v obliki beline, ki se usipa iz oblakov, nedobrodošla, saj zaustavi ali vsaj upočasni kolesje našega življenja, kar pa je naravnost grozno. Da bi se nekaj ustavilo? Takoj začne teči račun, ki sešteva evre škode. In za marsikoga se belo veselje spremeni v belo moro. Saj priznam, če prepogosto siplje in je dvorišče preveliko, če je morda treba očistiti še kakšnih 50 metrov poti od hiše do glavne ceste, si mišice res okrepimo, za dušo pa to ni vedno najbolje, še posebno v zgodnjih jutranjih urah, ko imamo napovedan zgodnji sestanek ali moramo peljati otroka v vrtec oziroma šolo. Nič drugače ni, kadar pred blokom v mestu iščemo parkirišče, ko so vsa zasuta s snegom z ulice, da ne bom delal krivice meščanom… Ampak morda je prav sneženje tisto, ki nas dandanes res lahko malo zaustavi v tej hitrici življenja. Ne vem, ampak name sneg deluje nekako zaviralno, upočasnjevalno. Dežne kaplje padajo hitro, snežinke počasneje. Ali je morda kaj na tem?
Ljudje smo ravno prav nori, da bi se kdo res lahko spomnil umetno zasneževati – morda zasebne vrtove po naročilu: samo božični dan za sto evrov, božični večer zraven za dodatnih sto pa morda garancija za zasnežene dni od božičnega večera do novega leta… Na posel se res slabo spoznam, zato se vam bodo morda zdele številke smešne, a to niti ni bistveno. Pomembno je, da je sneg, kajne? Spet ena naših iskrivih domislic, da se sprašujemo, kako bi zimo »pripravili« do tega, da bi pogosteje snežilo tudi po nižinah, ne pa, kako bi popravili svoje napake z današnjo tehnologijo, ki vpliva na »slabšanje« zimskih razmer.
