Po eni strani je vreme novembra res pogosto dobesedno sivo. Nekoliko vendarle izstopa Primorska, predvsem zaradi burje, ki tam razvedri nebo, ko je drugod vsaj nizka oblačnost, če ne megla. A vendarle je na Primorskem najmanj sonca decembra, ne novembra, če gledamo povprečno število sončnih ur. Če pa primerjamo povprečno število jasnih in oblačnih dni, je oblačnih največ res novembra. Morda se bo kdo vprašal, kako je mogoče, da v mesecu, ki ima najmanj jasnih dni, ni tudi najmanj sončnih ur. A jasen dan je pač jasen dan, sonce pa lahko posije tudi za uro ali dve, tri, ko se, na primer, razkadi megla ali se sonce prebije skozi oblake. No, v preostalem delu Slovenije je vendarle bolj oblačen december, ki ima tudi manj sončnih ur. Vsekakor pa smo stopili v temačni del leta, ko bo sonca bolj malo, seveda tudi po zaslugi kratkih dni.
Dandanes si dneve razsvetlimo sami – elektrika je pač opravila s temo, včasih še preveč dobro, tudi takrat, ko bi vendarle bilo bolje, da bi bilo temno. Si predstavljate, kako je moralo biti res kar malo depresivno prenašati to dolgo nočno temo in povrhu še s soncem precej skope dni? Pravzaprav ni čudno, da so imeli takratni ljudje tam proti koncu decembra že vsega dosti in so začeli praznovati razne praznike ponovnega vračanja luči, novo rojstvo Sonca in podobno. Zimski obrat Sonca jim je dajal gotovost, da so na poti k svetlobi, k daljšim dnevom, pa čeprav je bilo do njih še daleč. Ljudje smo vendarle bolj ustvarjeni za dan kot za noč, čeprav se temu marsikdo uspešno izogiba.
Saj res, toliko negodujemo nad oblačno sivino pozne jeseni in zime, a ta del leta ima vendarle tudi svoje dobre strani, svoj čar. Dolgi večeri so naravnost idealni za druženje. Tudi vsi tisti, ki jih sicer srbijo pete in so težko pri miru, v tem času ne zamudijo prav dosti ali pa vsaj precej manj kot ob krajših nočeh, če se malo ustavijo. Poznam ljudi, ki pravijo, da prav čakajo na ta »sivi november«, da se lahko malo umirijo in spočijejo, ker jih tako vreme dobesedno nagovarja k temu – morda pa zato, ker nimajo moralnega mačka, če malo polenarijo. Žal je seveda mnogo preveč tistih, ki jim je zima povsem odveč, saj se ubadajo le z osnovnim vprašanjem, kako bodo v tem hladnem in temačnem obdobju preživeli.
