Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je eden izmed več kot 1500 ljudi, ki stanujejo v potresno najbolj ogroženih stolpnicah v Ljubljani. Pred kratkim je na problem opozoril v svoji kolumni v Dnevnikovem Objektivu, ko je vzporednice potegnil s porušenim viaduktom v Genovi. »Ogroženost stanovalcev je bistveno večja kot ogroženost Genovčanov, ki so na svojem viaduktu pri enkratnem prehodu prebili nekaj minut. Morda je primerjava boljša, če zapišem, da tisoč stanovalcev Streliške od zore do mraka stoji na genovskem viaduktu. Stolpnice so bile grajene v obdobju, ko je bila protipotresna gradnja povsem zanemarjena in je bila celo slabša kot pri stavbah iz prejšnjih obdobij. V desetletjih njihovega staranja so zlasti novi stanovalci spreminjali stanovanja in pri tem izvrtali marsikatero nišo ali vrata v nosilne stene, tako da obstaja možnost, da so stolpnice podobne švicarskemu siru,« je zapisal Keber.
Ko se je vselil v stolpnico, pravi, se ni zavedal, kako potresno slabo odporna je. »To sem postopoma spoznaval, na neki način sem bil privilegiran, saj je bil v stolpnici moj sosed arhitekt, ki nas je postopoma poučeval o stanju stavbe. Treba je tudi vedeti, da takrat še nismo imeli podatkov, koliko bolj je ta stolpnica pravzaprav ogrožena. Vedeli smo, da je bila grajena na star način, da potresno ni varna, te informacije smo imeli, nismo pa vedeli, kolikšne so stopnje ogroženosti.«
Keber opaža, da se ljudje iz stolpnice selijo in da se ta stanovanja oddajajo v kratkotrajni najem študentom ali turistom. »To je že odgovor na tesnobo, ta stolpnica je nevarna,« poudarja. Čeprav opaža, da se ljudje zavedajo, da bi bilo treba s stavbo nekaj narediti, pa so njihova pričakovanja popolnoma naivna. »Pričakujejo, da obnove ne bi niti čutili, da ne bi bilo prahu, ropota, ko pa so soočeni z različnimi variantami obnove, se jim takoj porajajo pomisleki. Glavni pomislek je finančna soudeležba. Mislim, da se vsi zavedajo, da brez finančne soudeležbe ne bo šlo, po drugi strani pa mislijo, da je ta stolpnica, ki je bila v prejšnji državi najemniška, kot cesta, ki bi jo morali popraviti,« opozarja Keber. Za začetek predlaga spremembo zakonodaje, tako da ne bi že en sam lastnik preprečil obnove, finančno pomoč države pri obnovi in oblikovanje ukrepov za pomoč tistim lastnikom, ki res nimajo nobenih možnosti, da bi bili finančno soudeleženi pri projektu.
