Provolone, z vrvico povezan in z voskom zalit italijanski sir hruškaste oblike, izvira z juga Italije, natančneje iz kraja Casilli pod vznožjem Vezuva. Dandanes ga iz kravjega mleka največ pridelajo v Padski nižini, zlasti v Lombardiji in Benečiji, obe regiji (tako Kampanja kot Padska nižina) pa sta na evropski ravni registrirani za pridelavo tega sira z zaščitenim geografskim poreklom (DOP – Denominazione di Origine Protetta). Zrelejši provolone, sicer po načinu izdelave (pasta filata) bližnji sorodnik povsem sveže mocarele, je dostopen v dveh osnovnih oblikah, sladki in pikantni. Sladki (dolce) provolone zori 2–3 mesece in je bledorumene do bele barve ter blagega okusa. Pikantni (piccante) pa zori več kot štiri mesece in ima ostrejšo aromo. Obe različici je mogoče dobiti tudi prekajeni. V Argentini po enakem postopku izdelujejo sir provoleta, ki ga uživajo skoraj izključno pečenega na način, kot ga opisuje tokratni recept. V obliki toplih jedi, zlasti obloženih kruhkov, pic in sendvičev, ga strežejo tudi v Italiji, najraje v družbi močnejših rdečih vin polnejšega okusa, provolone pa se k omenjenemu napitku prav krasno poda tudi ogret na sobno temperaturo.