Romanesko

Denimo med zagrizenimi matematiki praviloma ni večjega zanimanja za zelenjavo, kvečjemu jo po sili razmer zaužijejo s krožnika, na katerega jim jo naloži kuharica v menzi na inštitutu. Obstaja pa križanec med brokolijem in cvetačo, v katerega cvetove lahko matematiki, arhitekti in slikarji zrejo tako dolgo, da na lakoto preprosto pozabijo. Romanesko je za oko tako zanimiv, da njegov okus v debati neredko zasede šele drugo mesto, kadar se o njej pogovarjata stereotipna profesorja matematike, pa okus domala izgubi vsak pomen. Škoda, romanesko je namreč okusen, zdrava in v kuhinji vsestransko uporaben.

Ta križanec med brokolijem in cvetačo velja za eno najlepših vrst zelenjave na svetu. Matematike, arhitekte, slikarje in estete takoj presune oblika cvetov, saj so krasen primerek matematične Fibonaccijeve spirale oziroma zlatega reza. Vsak naslednji cvetek v spirali je po velikosti natanko seštevek prejšnjih dveh. Poleg tega je oblika cveta fraktalna – posamezen cvetek je natančna pomanjšana kopija celotnega socvetja, kar je čudovita igra narave!

Že pred stoletji so ga vzgojili na vrtovih v okolici Rima, po katerem se tudi imenuje. Danes ga v Evropi največ pridelajo v Franciji in Italiji ter Nemčiji, največ na svetu pa na Kitajskem in v Indiji. Pri nas ga ni težko dobiti, saj ga pridelujejo domači kmetje in ga je v tem času na tržnicah zares veliko. Okus ima bolj po brokoliju kot cvetači, uporabimo pa ga enako kot njegova omenjena sorodnika, najpogosteje torej v kuhani obliki, denimo v solatah in juhah, izjemno se poda tudi k vsem vrstam testenin. V Italiji ga ponekod razdelijo na cvetove in ocvrejo v oljčnem olju ter ponudijo kot prilogo. Romanesko vsebuje ogromne količine vitamina C in drugih antioksidantov, še več kot brokoli, ki že tako velja za »čudežno« zdravilno hrano, zato je v tem mokrem in hladnem vremenu kot nalašč. Le predolgo ga ne smemo utrujati v loncu, da se vse njegove dobrodejne učinkovine ne izgubijo, enako velja za okus. Najbrž vam bo teknil pripravljen po tokratnem receptu.