Na določeni točki se je zdelo, da se ob nadaljevanju omenjenega trenda datum nove recesije vse bolj približuje. Na trgu jo lahko prepoznamo po vzorcu nižanja tečajev delnic, sploščitvi/inverziji krivulje donosnosti ter zvišanju kreditnih pribitkov investicijskih in špekulativnih obveznic. V ZDA imamo že skoraj vse signale prižgane, samo ekonomija v tem trenutku še ne kaže popuščanja, saj PMI še vedno kaže lepo rast.
Na drugi strani Atlantika je zgodba nekoliko drugačna. Če so podjetniški kreditni pribitki sledili ameriškim, je krivulja donosnosti manj tveganih še vedno strma. Kljub temu pa se je nemška desetletna obveznica znižala na 0,3 odstotka letno. Tudi gospodarski optimizem (PMI) ne kaže več rožnate slike. Italijanski kazalec že nakazuje recesijo v državi.
Prav tako smo z mešanimi občutki pričakovali zasedanje G20. Mogoče je k negativnemu ozračju prispeval tudi rusko-ukrajinski ladijski spor, je pa izplen pogovorov izjemno pozitivno presenetil, saj so ZDA in Kitajska dosegle dogovor o zamrznitvi trgovinske vojne. Omenjeno je vodilo v dvig delniških tečajev in cene nafte (inflacijska pričakovanja). Hkrati pa je tudi italijanska vlada pokazala več naklonjenosti za znižanje proračunskega primanjkljaja, kar bi oddaljilo recesijo.
Vendar je lahko politična obljuba kratkotrajna. Iz tega naslova bo treba spremljati retoriko na dnevni ravni, pri čemer sem mogoče malo bolj optimističen glede dogovora v Evropi kot pa možnosti konca trgovinske vojne. Ključna za finančne trge bo interpretacija zadnjih dogodkov s strani centralnih bank, ki bodo imele zasedanja v naslednjih dveh tednih. Kopja pa se bodo lomila na vprašanju nadaljevanja zaostrovanja denarne politike.
