Od nekdanjega ameriškega predsednika Georgea H. W. Busha, ki je umrl v petek, se bodo v sredo v Washingtonu poslovili z državniškim pogrebom v narodni katedrali, ki se ga bosta udeležila tudi predsednik Donald Trump s soprogo Melanio, pokopali pa ga bodo v četrtek v domačem Houstonu. Trump je za dan pogreba 41. predsednika ZDA, ki je bil na čelu države en mandat v letih 1989–1993, razglasil dan žalovanja, tako da državne službe v sredo ne bodo delale.
94-letni Bush je imel zadnja leta zdravstvene težave zaradi več manjših infarktov in je bil v javnosti pogosto na invalidskem vozičku. Umrl je na svojem domu, nekaj mesecev za ženo Barbaro, ki je preminula aprila in s katero sta bila poročena 73 let. Imela sta pet otrok, eden od njih je 43. ameriški predsednik George W. Bush.
Konec hladne vojne in ukrotitev Sadama v zalivski vojni
Čeprav je bil na čelu države en sam mandat, so se med Bushevim predsedovanjem zlasti na mednarodnem odru dogajali velikanski premiki. Najbolj to velja za konec hladne vojne, ko je razpadel sovjetski blok. Ob smrti Busha se je oglasil njegov sovjetski sogovornik iz tistih časov Mihail Gorbačov. »Veliko mojih spominov je povezanih s tem možem. Imela sva priložnost, da sva sodelovala v času ogromnih sprememb, ki je od vseh zahteval veliko odgovornost. Rezultat je bil konec hladne vojne in oboroževalne bitke,« je dejal Gorbačov.
Bush je bil na čelu ZDA tudi, ko je razpadala Jugoslavija. Njegova administracija se je takrat zavzemala za to, da do tega ne pride, in je nasprotovala samostojnosti Slovenije. Kasneje so ZDA še pod Bushem Slovenijo priznale in z njo leta 1992 navezale diplomatske stike.
V času Busha je potekala velika kriza na Bližnjem vzhodu, ko je Irak leta 1990 zavzel z nafto bogati Kuvajt. Bush je leta 1991 v prvi zalivski vojni ukazal osvoboditev Kuvajta v operaciji Puščavski vihar, ni pa se odločil za vojaški napad na Bagdad in za sesutje režima Sadama Huseina, kar pa je dvanajst let kasneje storil njegov sin z znanimi posledicami.
Decembra 1989 je Bush ukazal invazijo na Panamo, ko so ZDA zrušile režim Manuela Noriege. Pod Bushevo administracijo so bila tudi sklenjena pogajanja o severnoameriškem prostotrgovinskem sporazumu NAFTA med ZDA, Kanado in Mehiko, od katerega je Trump odstopil oziroma na njegovi podlagi izpogajal novega.
Sožalja iz tujine
Trump, ki z družino Bush sicer ni v najboljših odnosih, je ob smrti 41. predsednika zapisal, da je bil »neomajen voditelj«, ki je »z jasno presojo in zdravim razumom vodil naš narod in svet do mirnega in zmagovitega zaključka hladne vojne«. Bill Clinton, ki je na predsedniških volitvah leta 1992 premagal Busha, v precejšnji meri na račun takrat šibke domače ekonomije, je zapisal, da se lahko le nekaj Američanov primerja z zapuščino, ki jo je ustvaril Bush s služenjem ZDA. Barack Obama pa je dejal, da Bushevo življenje dokazuje, da je služenje javnosti lahko plemenito poslanstvo.
Izrazi sožalja so prišli povsod iz tujine. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je Bush »naredil veliko za okrepitev rusko-ameriškega sodelovanja pri vprašanjih globalne varnosti«. Na konec hladne vojne se je navezal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert. »Nikoli ne bomo pozabili njegovega prispevka k naši ponovni združitvi,« je dejal. »Evropejci si bomo za vedno zapomnili, kaj je naredil za to, da bi bila Evropa varnejši in enotnejši prostor,« je dejal predsednik evropske komisije Juncker.
