Kitajska je sporočila, da je gensko spreminjanje človeških zarodkov protizakonito. S tem je obsodila znanstveno delo kitajskega genetika He Jiankuija, ki je svet pretresel z objavo, da je s tehnologijo CRISPR pred rojstvom spremenil genski zapis dvojčic Lulu in Nane, ki sta bili spočeti z umetno oploditvijo. Njegov namen naj bi bil, da ju z gensko spremembo obvaruje pred virusom HIV, tako da bi deklici postali odporni proti njemu.
Daljnosežni korak
Primer je sicer ovit v skrivnost, saj ni povsem jasno, ali je He Jiankui ta poseg res izvedel. Na univerzi v Shenzhenu, na kateri je zaposlen, namreč o tem ne vedo nič. Tudi bolnišnica v Shenzhenu, v kateri naj bi mu odobrili raziskovalni projekt, je po poročanju medijev to zanikala.
Kljub temu pa se je Kitajska odzvala. »Incident z genetskim spreminjanjem zarodkov, o katerem poročajo mediji, je grobo kršil relevantne kitajske zakone in predpise,« je na kitajski državni televiziji dejal namestnik ministra za znanost in tehnologijo Xu Nanping. »Prekoračil je tudi etično rdečo črto, ki jo upošteva akademska skupnost. To je šokantno in nesprejemljivo,« je dodal.
Profesor Roman Jerala z ljubljanskega Kemijskega inštituta meni, da je kitajski znanstvenik to, kar zatrjuje, zelo verjetno tudi res storil. »Rezultate je predstavil na znanstveni konferenci, poleg tega pa je predstavil tudi svojevrstno pomanjkljivost svojega posega: pri eni od deklic so naredili manjšo spremembo kot pri drugi, saj so zamenjali le enega od alelov (genskih različic, op. p.), kar pomeni, da ta deklica od posega ne bo imela nobene koristi. Tveganja, da bi šlo kaj narobe, pa so bila ravno tolikšna kot pri drugi deklici. Če bi si izmišljeval, bi se verjetno pohvalil, da je pri obeh storil enak genski poseg,« meni Jerala.
Pravi, da je kitajski znanstvenik napravil korak, ki so se mu znanstveniki doslej izogibali. »S tehnologijo CRISPR lahko v genomu izrežemo natančno določeno zaporedje in s tem določen gen izključimo. To je potencialno zelo ugodno za zdravljenje nekaterih hudih bolezni, za katere ni zdravil. A če gre pri rezanju genoma zarodkov kaj narobe, se lahko rodi človek, ki ima hudo okvaro, s katero mora živeti.« Jerala opozarja, da je to tveganje doslej veljalo za preveliko. Poleg tega so bile v znanstveni skupnosti sprejete tudi konvencije, ki preprečujejo razvoj evgenike, izboljševanja človekovih podedovanih lastnosti. »Odpre se namreč etično vprašanje, ali ne bi razvoj vodil v rojevanje otrok z zgolj zaželeno barvo oči, barvo las…« Zato je v znanstveni skupnosti dovoljeno zgolj takšno poseganje v genom, ki se ne prenaša naprej na potomce. Prepovedano je tudi gensko spreminjanje zarodkov.
Kar velja za vola, ne velja za človeka
»Tehnologija, ki jo je uporabil kitajski znanstvenik, je sicer splošno razširjena, uporabljajo jo v stotinah laboratorijev po vsem svetu. Vendar zgolj za spreminjanje rastlin in živali,« pravi Jerala. Pri tem etične spornosti ne vidi, saj gre za eksperimentalne organizme. »Z genskim inženiringom lahko na primer izdelamo jabolko, ki ne porjavi, ko ga prerežemo na pol. Ali pa kravo brez rogov, da ji teh ni treba odstranjevati.« Odstranjevanje rogov pri domačem govedu je sicer v kmetijstvu splošno razširjeno, služi predvsem varnosti krav, da se z rogovi ne poškodujejo. Tudi osemenjevanje krav s semenom »brezrožnih« bikov je rutinski poseg.
Pri ljudeh kaj takšnega etično ni sprejemljivo in Jerala je zaradi kitajskega dogajanja delno zaskrbljen. Meni, da s tovrstnimi znanstvenimi poskusi padajo varovalne pregrade in da bodo poslej tudi drugi znanstveniki, ki jim kot He Jiankuiju etične zapovedi niso mar, nadaljevali genske poskuse na človeških zarodkih. Res pa je, pravi, da je razvoj tovrstne genske tehnologije neizbežen. »Ameriška in kitajska akademija znanosti sta že imeli posvetovanja na najvišji ravni, na katerih so sodelovali tudi starši hudo obolelih otrok, ki bi morda potrebovali takšne posege. V zadnjem času je tako obveljala odločitev, da je smiselno hoditi naprej, vendar s previdnimi koraki,« pravi Jerala. ušk
